nova beseda iz Slovenije
EMILIJA Čudno vprašanje. Duhovita | prijaznost | priporoča pač vsakega človeka. KARLINA O Emilija | A |
samo zató, ker upam, da zveza vajina spremeni v | prijaznost | sovraštvo staro vajinih očetov. ROMEO Pojdiva | A |
tvoja frizura, tvoji lepo poležani lasje, tvoja | prijaznost, | to so dokazi.Ko so se vrnili v mesto, so slavili | A |
Kranjska je prijazna dežela, prijazni ljudje, | prijaznost | je naša odlika.Kranjska, je pomislil Simon, | A |
tudi nisem vreden, da bi mi izkazovala svojo | prijaznost. | Najina pota peljeta narazen.« | A |
nogi preblizu; sicer se je zanašal na Jeričino | prijaznost | in na svoje zobe. »Čeden psiček,« je dejala | A |
besede si ji ni upal reči, dasi ga je ta njena | prijaznost | nekoliko jezila. S ponosno zadovoljnostjo pa | A |
tovarišico, ki je bila hvaležnejša za njegovo | prijaznost. | Od hiše sem pa je zaklicala gospodinja Cilo | A |
je gledala ostro na svojo korist. Andrejeva | prijaznost | bi ji mogla samo škodovati, ker bi opravljivost | A |
majorju, ki je tako duhovit? Ravno Stradova | prijaznost | bi utegnila pospešiti gospodarjevo odločitev | A |
Ivan se je sramoval, da je bil očital Zefi | prijaznost | z gosti.Smešne in otročje so se mu zdele lastne | A |
vedli vsi tako spoštljivo, da tudi njemu ni šla | prijaznost | od srca.Micika je nosila na mizo in stregla | A |
vsako lepo besedo je slutil sebičen namen; vsa | prijaznost | se mu je zdela preračunana.S Cilo ni govoril | A |
Strada si je odahnil, ker ni slutil, da je ta | prijaznost | sama zvijača.Gospa Korbinova je hotela tako | A |
Matizelj, pa ves začuden, odkod danes tolika | prijaznost | županova, vendar stopi v hišo.Tu ne ve, bi li | A |
čepico na glavo, on pa vzame očetov slamnik in ta | prijaznost | je Mohorja tako genila, da je brž poklical še | A |
videl ondi ljubezen, kjer je bila le navadna | prijaznost | in uljudnost?‒ Ali ne! | A |
počivati in bova prišla prej.« »Prav lepa hvala za | prijaznost, | a žal ne morem sprejeti te pomoči,« je odvrnila | A |
»Res ne vem, s čim sem si zaslužila tako | prijaznost? | « je dejala starka, ko ji je ob slovesu odrezala | A |
natrcavanje, okorno izrekanje ljubezni, kaj drugega | prijaznost | ni mogla biti, ki jo je izpovedoval v njene | A |
Ljubica mu je pripravila stol kraj sebe. Samo | prijaznost | in priljudnost je izražalo njegovo lice, ko | A |
nevoljen odvrnil z roko. »Lepa hvala za tvojo | prijaznost, | ali takšnih finih vin jaz ne pijem.Danes več | A |
Držala se je čisto modro. Taka | prijaznost | človeku dobro de. Njo vzamem! | A |
Kocmurko v Korenovo hišo, in je bila njegova | prijaznost | tako odločna in nepremagljiva, da ni Nanča ne | A |
pošljejo po pošti. Staremu človeku dobro de | prijaznost, | da se ga še kdo spominja, in sem jako hvaležen | A |
jaz pa si ne morem kaj, nego mislim, da sta | prijaznost | in vljudnost vredni tudi nekaj in da ni prav | A |
vredni tudi nekaj in da ni prav in lepo odkloniti | prijaznost | in vljudnost in jo zatajiti samo zaradi enega | A |
se mi, da bolj pičli postajata vljudnost in | prijaznost; | brez očal tudi ne vidim več tako dobro kakor | A |
329 . / Resnično me je razveselila izredna | prijaznost | mladega moža, tako rekoč gospoda, in njegova | A |
borega kovača odurno odklonim vso njegovo obilno | prijaznost | in vljudnost.Pa si bom kovača odtrgal pri drugih | A |
prijaznosti in vljudnosti, ako in koder jo naletiš. | Prijaznost | in vljudnost jako čislam, tembolj na cesti in | A |
kako bi se uredilo, da ne trpita vljudnost in | prijaznost | in tudi ne trpe obutev in druge takisto nujne | A |
Milostiva ‒ to je moja stara. Kakor rečeno, | prijaznost | in vljudnost vsikdar čislam in sem jo čislal | A |
/ stran 333 . / Pa sem zbral še jaz svojo | prijaznost | in vljudnost.Kar najprisrčneje sem posetu tresel | A |
presenetilo najbolj, je dejal, to je bila izredna | prijaznost | in gostoljubnost naroda.Ne smeš ogovoriti človeka | A |
žveglice v nevajeni roki. . / . / stran 135 . / | Prijaznost, | ki mu jo je hotela vdihniti, se je razpuhtela | A |
”- - Ali zdaj, gospod Smuk, storite mi to | prijaznost; | čakajte, takoj pripravim papir, tinto in peró | A |
Tudi z mano je govorila hladno, umerjeno, njena | prijaznost | ni presegla nikoli tiste gorkote, ki jo privošči | A |
veselje je minilo, minila je vsa ljubezen in | prijaznost. | Prijatelji se niso več krščanski pozdravljali | A |
ogovoril Štefan in se ni zmenil za prezirljivo | prijaznost. | ”Ali sem še vreden kozarca?“ | A |
gnoja, iz katerega vzklijeta nazadnje dišeča | prijaznost | in beli mir.“ Kristus je s prstom pokazal | A |
slovnice!“ Nič mu ni bila pogodi sladkost in | prijaznost; | zeblo ga je ob njej in bilo bi mu topleje, če | A |
Pozdravljali so me prijazno in mi stiskali roke. A ta | prijaznost | je bila tiste čudovite vrste: -- ”Dragi moj | A |
Zapuščenega doma tišina in trohnoba, materinska | prijaznost, | ki je prej nikoli ni bil okusil, gorke, božajoče | A |
kakor so tam sedeli vsak večer do svete polnoči. | Prijaznost | je bila med njimi.Sprli se niso nikoli do hudega | A |
je razširilo in vzdignilo brez težave. Kaj | prijaznost, | kaj raztopljeni ogenj!Tam je bila ona, prelepa | A |
mislila dalje. »Še za vsako misel na te, za vsako | prijaznost | sem bila kaznovana. Ko sem nocoj govorila s | A |
da ji Tomaža ni mogoče ukrotiti. »Presneta | prijaznost, | me bo drago stala!« se je norčeval hlapec. | A |
me bo drago stala!« se je norčeval hlapec. » | Prijaznost! | « je zaklicala. »Kaj si res mislil, da sem mogla | A |
slog pisma, ki ga je sklenil pisati grofu za | prijaznost, | da mu je poslal usodno listino iz Štefanovih | A |
naučila in si balo prislužila in bi gosposka | prijaznost | ne škodila njenim otrokom, če jih ji bo Tone | A |
»Kako prijazno sosedo imamo!« | Prijaznost | Pavšičevih nam je tu in tam res šla na roko | A |
privlekla pred domačo hišo. »Kot običajno: vso | prijaznost | v besede, najboljše krtače na svetu, zraven | A |
toliko predrzen, da sem takoj izkoristil njeno | prijaznost. | Tudi pozneje sem jo ves čas klical po imenu, | A |
razjasni mi, kar mi je še temno in nejasno!« »Moja | prijaznost | ti bodi verni hlapec!« odgovori mi takoj. »Imenuj | A |
Francoskemu plemiču je takoj izginila vsa | prijaznost | z obraza.Pogladil si je male brkice pod nosom | A |
spregovori gospa občutno. Premalo je cenil njeno | prijaznost. | Zato pristavi: »Čudne manire ima!« | A |
srcu težko, silno breme. In le vaša izborna | prijaznost | in materinska ljubeznivost, če se smem tako | A |
Slovenski krajini obiskoval gradove in obnavljal | prijaznost | z gospodo, ki ga že dolgo ni več kaj marala | A |
živeti večno na tem svetu!« Opatova moškost in | prijaznost | in zgovornost so bile vsem strašno všeč.Glejte | A |
Pavle se prijazno zahvali za tako dobrotljivo | prijaznost. | Prijatelja se objameta in poljubita. | A |
obema tečejo solze. Tako je prava resnična | prijaznost | dve srci sklenila, da sta bili v nesreči in | A |
Svetin si je vse prizadeval, da bi ohranil | prijaznost | svojega gospodarja.Zato je pridno obdeloval | A |
na meni je zahvaljevati se vam za dobrotno | prijaznost! | « »No, no, kajpak! | A |
velik nos sta ga kazila; vendar je sijala neka | prijaznost | možu iz oči, ki je bila priča dobrega njegovega | A |
in medvede, med leve bi gnal past za Ančkino | prijaznost. | * Markovi jarci so pridrobili po stagnah na | A |
prepival. To se je zgodilo pa le zato, da sem si | prijaznost | pridobil in ohranil, zlasti pa za prvega, ko | A |
položaju ne velja več prijateljstvo in še manj | prijaznost! | « »To mi je neumljivo!« | A |
želje. Jaz res ne vem, od kod jemlješ ti svojo | prijaznost | do takih ljudi.To ne gre,« reče ona glasno po | A |
sede, obenem vabeč Andreja, naj prisede. Ta | prijaznost | je starca omehčala in po nekaterih krajših ogovorih | A |
Klander svetoval. Temu se je ta nenadna Tomaževa | prijaznost | zdela malo sumljiva in sklenil je opazovati | A |
napeljeval mlinar, točil in kar razlival svojo | prijaznost, | da se je Bajželj počasi raznežil. »Res je! | A |
Zameglilo se mu je pred očmi in vsa Bogatajeva | prijaznost | in sladkobnost se mu je zazdela narejena.Neža | A |
premišljeval je večkrat, kaj pomeni njuna nenavadna | prijaznost; | ali iz vsega tega si ni mogel obetati nič do | A |
gospa Jarinova, veličastna žena; a vabljiva | prijaznost | in dobrovoljnost ji ni sijala iz lepega obličja | A |
bila, če ne prejšnja veselost, vsaj nekdanja | prijaznost | in ljubeznivost z ljudmi.O nezvesti hčeri svoji | A |
sta bila sklenila po dolgem sovraštvu mir in | prijaznost. | Midva pa, dragi bralec, pustiva jih pri južini | A |
Sprejmi mojo zadnjo srčno zahvalo za svojo | prijaznost, | katere sem se tako malo vrednega izkazal, a | A |
ji mora izruvati iz srca najprej prirojeno | prijaznost, | zaupljivost in odkritost.Zato jim ostro zapovedujem | A |
Ta slov jo je prestrašil in razkačil. | Prijaznost | proti vsakemu jo mine, gostiti ni hotela nikogar | A |
da omeči človeku srce in mu podari čudovito | prijaznost | in ljubeznivost.Umilil je tudi Petra, da je | A |
priče devet mojih kolegov. Ko raztrgam z njimi | prijaznost | in pogovor, me začno nekateri njih popraševati | A |
v naši hiši ljubi mir, med mano in mačeho pa | prijaznost | vkljub vsemu zmerjanju in zadiranju.Vidite, | A |
življenju. Šla je od Franceljna neka posebna | prijaznost, | kakor gre svetnikom od glave tisto čudno sijanje | A |
In na obrazu se mu je brala zgolj dobrota in | prijaznost. | Kdaj sem ga začela imeti rada, vam ne morem povedati | A |
na misel zlata leta moje nedolžnosti in lepa | prijaznost | z dobrim Tomažem in stori se mi naenkrat tako | A |
Bog ti daj svoj nebeški raj za tako neskončno | prijaznost! | « »In tudi tebi, preljuba moja Nežika. | A |
mislim živeti v resnični prijaznosti, za to | prijaznost | prosim tudi vas.« Te lepe besede pa žlahte ne | A |
je laž kratkorepa, ali verjemite mi, da niti | prijaznost | nima dolgega repa.Dokler sem mogel koga pogostiti | A |
ljubezen pogasne, še bog če se zmení v pošteno | prijaznost. | Pridejo otroci, zateče zibel, po dvorišču se | A |
stran 323 . / Za srečo sta si na Dolenjskem | prijaznost | in sovražnost bližnji sosedi.Neki pivec se zabavljiv | A |
in gospodiči si žele ljubico za kratek čas, | prijaznost | Lilina jim obeta uspeh, ali še vsak se je prekanil | A |
razume ostrupiti vsako zabavo, okužiti vsako | prijaznost. | « To ostro sodbo je izrekla o pastorki tudi mačeha | A |
jezo. Francka poklekne predenj, ga prosi za | prijaznost | in blagoslov, mu obeta vsako postrežbo in pokorščino | A |
Na njunem domu bomo ponovili in utrdili staro | prijaznost | pri čašah starega grčevljana in se spominjali | A |
grda, da se sama sebi gnusim. Veš kaj, narediva | prijaznost | in zavezo.Ti boš pomogel meni, jaz bom pomogla | A |
semenj. Lokar se prej ni brigal dosti za to | prijaznost, | ko pa je deklica odrasla, ga je začelo skrbeti | A |
vedite, da se dam raje ubiti, nego da razderem | prijaznost | s Franceljnom.Midva se ne potepava in ne počenjava | A |
Maleskinka je to zvedela, ali mu je kazala še zmerom | prijaznost. | Julča ta čas ni spremljala več očeta. | A |
bali, da se ne bi zaradi tega razdrla njuna | prijaznost | in spremenila v sovraštvo.Povedali sta lovcu | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |