Videl je, kako se trudijo starši, da bi ga spravili v dobro voljo in mu priljubili domačo hišo, in hud je bil včasih sam nase, da čuti tako malo hvaležnosti v srcu, in kar inako se mu je storilo; potem pa mu je spet presedala ta skrbnost. Za vsako lepo besedo je slutil sebičen namen; vsa prijaznost se mu je zdela preračunana. S Cilo ni govoril več, samo da ustreže staršem in sestri; a hudo jim je zameril to svojo pokorščino, in z večjo trmo so mu uhajale misli na prepovedano pot in z večjimi dražestmi so mu kitile oddaljeno podobo.