plah (262)

da ... ne vidim ga med vami. NADUČITELJ ves	plah	: Nisem vedel, gospod župnik ... ne besede o tej	A
Kaj zahtevate od mene? Jaz sem zadnje dni tako	plah	in nemočen, da bi me pokoril dveleten otrok	A
za svojo faro, za ves svoj narod, ne sme biti	plah	in slab, ne obziren in ne usmiljen.Pot do trona	A
trenotkih, ko je človek nenadoma ves bled in	plah,	ker je pogledal v večnost in ne ve, če trepeče	A
dano, pa nič ne vprašuj! - Ob vsakem koraku se	plah	ozira: ali je prava pot?Hodi, kamor te noga	A
senca, ki hušne čez pot: človek postane, se ozre	plah,	nato gre prepevaje dalje ... DOLINAR: O Vida	A
glas njegov, posebno v dialogih s Petrom, je	plah	in jokav. Vrši se farsa v dolini šentflorjan	A
vi se pokrižajte, cenjeni Konkordat! ZLODEJ	plah	izza kota: Ne morem... desnica je otrpla, z levico	A
nogi konjsko kopito... ZLODEJ sramežljiv in	plah:	Stara reč!Stara laž!	A
se okrene: Jezik! ŽUPAN v hudi zadregi,	plah:	S kom pa si govoril? PETER: Torej brž ukreniva	A
ČETRTI PRIZOR Prejšnja; štacunar se	plah	in upognjen prikaže med durmi; veliko culo imá	A
PETER : Kaj ? ŽUPAN	plah:	... so pošteni ljudje!... Zaječi ves upognjen	A
- Naprej, po vrsti! CERKOVNIK pride	plah,	ostane med durmi in se takoj odkrije in prikloni	A
stran 38 . / V grlu nékaj sapo mu zapira,	Plah	nekako se okrog ozira: Móž stotina straži ga	A
blisk iznenada. Kako je njen pógled boječ in	plah,	njene grudi prebele pa zožil je strah in kako	A
čemú to strah? Čemú se ozira tvoj pógled	plah	nemirno na duri, na okna? Po veži odmeva	A
čemú ta strah? Čemú se ozíra tvoj pógled	plah	bolestno na duri, na okna? Po veži	A
drobna in vitka kakor Jadranka; njen negotov,	plah	pogled pa kakor zelo pazljiva in zelo skromna	A
izgovorjene, je pritekel Eizingerjev brat Ožbolt	plah	povedat, da jezdi ravnokar grof Urh s kraljem	A
strele, je bil strašni Bumbaš že ves blag in	plah.	Ko pridejo gromske strele, je treba stran od	A
oklevam, se je zravnal. Pa ne, da se vedem kakor	plah	mladenič, ki si svoje oboževanke ne upa nagovoriti	A
v staro glavo, ga cukajo za stotero brad.	Plah	rine Vilar po samotni in utrudljivi stezi navkreber	A
naposled i pri Katici: no v tej ubogi deklici tli	plah	ogenj, ki si ne upa na dan in je zato tem vztrajnejši	A
iz šole med zadnjimi. Ni se maral prerivati,	plah	je zaostajal za tovariši, bal se jih je, ker	A
suknji svetle gumbe. Mihec se je zganil in se	plah	pritisnil k starejšemu bratcu: »Glej, sveti	A
Radogost je odšel sam po Iztoka. Skoro	plah,	s ponižno priklonjeno glavo je stopil Iztok	A
gozdiča. »Tudi tebi je ušel,« se je oglasil ves	plah	Radovan. »Čemu si zakričal moje ime?	A
silnem hrupu se je prestrašil sam nadzornik in	plah	stopil med vežna vrata.Dobro dolgo je zamahoval	A
pokonci. Droban je bil obraz, tako nežen in	plah,	da bi ga prisodil človek dvanajstletnemu otroku	A
kar zasluži, ter izgine, Bog vedi kam. Pride	plah,	smehljá se nerodno, ozira se vstran, kakor otrok	A
“ Njegov nedolžni obraz je bil vznemirjen,	plah	- otrok, ki nenadoma ugleda človeka, katerega	A
zase, da najbrž sam ni vedel kaj, oziral se	plah	naokoli, kakor da nekoga išče, ali da se nekoga	A
“ je ponovil Martinec in njegov glas je bil	plah	in proseč. ”Torej pojdi, Martinec, le pojdi	A
jezen do solz ... zakaj ni udaril? ... Slaboten,	plah	fant je bil, zelo slabo oblečen; poleti bos	A
vedi kako; in je sedel tam, prav tako majhen,	plah	in bledikast kakor nekdaj in prav tako oblečen	A
sem ga ugledal, ko je stal v veži, majhen in	plah,	v zakrpani obleki in nerodnih tesnih čevljih	A
umirajočega, le gozd je izpregovoril v sanjah. O,	plah	sem kakor otrok, ki je izgubil mater in bega	A
Oklepajo se ga pod pazduho. Ozre se	plah	na to, ozre na ono stran: ”Kako ves si naš!	A
posebno duhovito; jecal je celo in umolknil ves	plah,	kadar mi je pogledal v oči.Toda bilo je v njem	A
spoznala pisavo. Pisal je tisto pismo človek,	plah	uradnik, ki drugače ni bleknil besede in je	A
v obraz, ki je bil tako mlad in nedolžen in	plah,	in takoj sem bila vesela. ”Zakaj pa stojiš	A
”Voda šumi tam ... Kako si	plah!	“ ”Ne, nič me ni strah, le pri srcu mi je	A
Zakaj ste žalostni, oče?“ Prišel je k meni tako	plah	in ponižen, kakor otrok, ki prosi oproščenja	A
... Stopil je v izbo nekako	plah;	čaj je bil že na mizi in svetilka je gorela	A
nisem imel, kamor bi položil glavo. Da, kakor	plah	tat bom gledal takrat z nočne ceste skozi razsvetljena	A
lasmí, tenko telo zavito v dolgo sivo ruto;	plah	otrok z velikimi, vodenimi očmi.Ko je stala	A
prinesla je kruha. Strahoma so iskale njene oči,	plah	je bil njen korak. ”Kaj ne spiš?“	A
”Zakaj jokaš, Lenart?“ Ozrl se je	plah	in tuj, kakor da je bil zviškoma treščil iz	A
in žalosti. Nikogar ne bo, ki bi se plazil	plah	ob zidu po mestnih ulicah, strmel v svetle izložbe	A
je pustil duri odprte. S klobukom v roki,	plah	in radoveden, je pogledal Jernej v izbo.Tam	A
očetu in tisti ‚svétnik‘ je bil zmerom tako	plah	in proseč, dolgi, zategnjeni ‚é‘ je trepetal	A
smilila, ker se je tresel njen glas in je bil tako	plah.	»Sama se sleci, tako je lepše... da te vidim,	A
izpregovoriti besede, ne pozdraviti. Govoril je	plah	zamolkel glas. »Prišla sem pogledat, Lucija	A
ljudi, ki so prihajali v očetovo sobo; prav tako	plah	in proseč je bil njih glas in zasmilila se ji	A
kamna; nikoli nisem bil tako sam, zapuščen in	plah,	kakor ob tisti uri.V grlu me je tiščalo, dokler	A
temen gozd, kakor če gre otrok sam in strmi	plah	v sence, v visoka črna debla.Otroci se držé	A
bil rekel! Zakaj sem bil tako neroden, tako	plah	- saj so bile sanje!V sanjah bi ji bil lahko	A
morda celo zavratne!“ je mislil na tihem, pol	plah,	pol radoveden. ”Gospod Jareb, čast je velika	A
”Karo!“ . / . / stran 230 . /	Plah	je bil moj glas, ali vendar je grobo in rezko	A
umaknil za korak; nenadoma je bil ves majhen,	plah,	in je trepetal. ”Jaz nisem ... jaz nisem ...	A
vera ... o Bog!“ V črno suknjo zavit, suhljat in	plah,	je hitel mimo gosposki človek; izpod klobuka	A
Ne zameri, o Bog, saj nisem tako mislil!“ je	plah	prigovarjal kaplan; z dlanmi si je zastiral	A
Da, čemu?“ je odgovarjal sam, ko sem molčal	plah.	”Vselej me zaboli srce, kadar se pojavi mlad	A
dolgimi koraki je hitel človek ob zidu, begoten in	plah	kakor ahasver; sključil je bil život kakor pod	A
prestrašil in ne bi jecal ... Gre Mate, sključen in	plah,	postoji na pragu.Iz veže mu pride naproti starikava	A
zato ker sem mislil --“ Glas je bil tih in	plah,	besede so mu zastale.”Le delaj dalje, bomo že	A
ulici, gleda iznad visoko privihanega ovratnika	plah	in zlovoljen, premražen in sestradan; sneg mu	A
plamena so bili obrazi bledi, izžeti, mrtvaški;	plah,	kakor osramočen in ponižan, se je pogled umikal	A
Kurent pa je pobegnil skozi odprte duri ves	plah	in osramočen.Šel je skozi vas, šel je iz vasi	A
zastor, da plane svetel žarek na ulico ter ugasne	plah	v tej neprijazni megli; le malokdaj zaškripljejo	A
Vina sem!“ Nekoliko	plah	in nekoliko neroden je pozdravljal drugi svat	A
uradnik, nekoliko zredil se je celó, neroden,	plah,	močan in otroški pa je bil kakor prej.”Alojzij	A
svoje žive dní ne bom drugega nič nego umazan,	plah,	lačen pisar ...Saj mi je to že povedala, naravnost	A
spogledala oče in Marta. On se je tresel, osupel in	plah	je bil njegov pogled; v glavi, težki od vina	A
je smehljaje pozdravila obadva, oče je stal	plah	za mizo in se je priklanjal. V dolg plašč	A
ne more doseči! Hotel si, da bi bil majhen in	plah	pred teboj in pred seboj, pa si dosegel, da	A
vso noč?“ Jakob je zardel, ozrl se je nanjo	plah	in osramočen, pa je takoj povesil pogled.	A
Ko ji je pogledal v obraz, je umolknil ves	plah.	Stala je ob oknu visoka, mirna in bela kakor	A
stran 227 . / Tako je bil meščan Marhula ves	plah	in malodušen, mehke in jokave so bile njegove	A
mesečine. Skril se je v senco in je strmel ves	plah.	S tihim korakom, tišjim od sanj je šla po beli	A
mimo visokega ogledala ter se ozrl, je stal ves	plah.	Tam je videl sliko, kakor so visele na steni	A
bila dal gledati natura!“ Stopil je k nji ves	plah,	trepetajoč, ter je položil roke čisto narahlo	A
”Zmerom!“ Neodločen in	plah	je bil njen glas, v njenem srcu pa je bilo upanje	A
bi morda stopil nekoč v črni obleki, zardel,	plah	in trepetajoč pred debelega gospoda Sitarja	A
izpremenil Ferjanov obraz; zaupen je bil in skoro	plah.	Prijel je Kačurja za roko in ga je posadil poleg	A
pomilovanja vreden, pa klonim glavo pred njim ves	plah!	Kaj - sam sem hotel!“	A
Sklonil sem se kakor pod udarcem; ko sem se ozrl	plah,	ni bilo nikogar, da bi bil izpregovoril tiste	A
ženske; pogled mi je uhajal k njim, radoveden in	plah,	poln sramu in gnusa.Zdelo se mi je ogabno in	A
Zdaj sem spoznal, zakaj je bil obraz takó	plah	in sramežljiv, zakaj so ga časih nenadno zalile	A
da bi planil iz sanj - pomane si oči, ozre se	plah	ter spozna, da je vse, vse, vse zgrešeno, zapravljeno	A
in povesil sem glavo, kakor človek, ki stopi	plah	in osramočen na mesto, kjer je grešil.Blodil	A
rasla trava, njegov pogled pa je bil nemiren in	plah.	Nato se je vrnil v mrtvašnico; zakaj poljane	A
izginil smehljaj pod sivo senco, pogled je bil	plah,	roke so omahnile ob život; samo ustnice so ostale	A
je ne oblekel. In sama je to vedela, zakaj	plah	je bil njen obraz in ves osramočen. ”Kako	A
plesnobi, časih celo po mrličih. Gost je bil tih in	plah,	oziral se je postrani in je plačal in je šel	A
Sovražila je tudi Francko, otroka, ki je bil ves	plah	in zbegan, ker nikoli ni poznal ljubezni in	A
Kaj bo z njim tam zunaj, ko je tako neroden in	plah	in ko se ne zna okreniti, siromak?...	A
hiši, med neznanimi ljudmi je bil otrok, sam in	plah,	brez človeka, ki bi ga ljubil ...Morda jo je obšel	A
belejši njen beli vrat. Glas njegov je bil tih in	plah,	ker si ni upal vzdramiti sanj, ki so strmele	A
od vina narahlo zardeli obraz nenadoma ves	plah	in ozek, kakor ptičji; strmela je v Lavrina	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani