Pod poljubi ti ustna drhtijo, v mojih rakah trepeče ti belo teló, od groze ti lica bledijo - ti ljubica moja, čemú to strah? Čemú se ozira tvoj pógled plah nemirno na duri, na okna?
Po veži odmeva neznan korak ob pozni, polnočni uri; pred oknom se ziblje črno drevó, na steklo deževne kaplje bijó, v viharju se stresajo duri ...