Oči njegove pa so bile tako sanjave, mirne in nedolžne ... zdi se mi, da dotlej še nikoli ni bil poljubil ženske ... Saj ni govoril ne posebno lepo in tudi ne posebno duhovito; jecal je celo in umolknil ves plah, kadar mi je pogledal v oči. Toda bilo je v njem in tudi v njegovih besedah je bilo, kakor senca nekega drugegaživljenja ... ki je tam daleč ... in ki človek zmerom misli nanj ...