nova beseda iz Slovenije
čestiti pater Melhijor, kako naj spravim jajca v | pesem? | PATER MELHIOR Laže nego jih jaz dobim. | A |
božji, polni vseh čednosti in vrlin. Takšno | pesem | napišite in visoka gospoda vam bo priznala, | A |
Enejo Silvijem počasi na desno. Ko zamre njih | pesem, | pridrvi Jošt Soteški s stražo, ki se spusti | A |
vsako jutro in vsak večer in ji zapoje latinsko | pesem. | Bošnjaki so ga že pretepli, on pa se ne straši | A |
NEŽKA Nesramnež grdi! TONČEK Narlepšo | pesem, | ki sem jo šele naredil, ti dam zanjo.Poklekne | A |
kako ga bom kregala. NEŽKA Naj ga pusté to | pesem | peti, vaša gnada.Jo njej v naročje položi. | A |
In le urno! GOSPA | pesem | v roko vzame: Kdo je naredil to pesem? NEŽKA | A |
GOSPA pesem v roko vzame: Kdo je naredil to | pesem? | NEŽKA Naj ga pogledajo, kako je rdeč ratal | A |
Le hitro! Gospa sedi, | pesem | v rokah drži in jo bere.Nežka za njo noter gleda | A |
o njih ne bom govoril. Raje vam bom prebral | pesem | o papežniku, ki dan na dan čez nas zmerja in | A |
pomisli na smrt; pesnik začuti, da mora napisati | pesem, | samomorilec potipa vrv, svet zavrvi od čustev | A |
KLEMENT: ... prav razumeš. MILKA: Tisto | pesem | si govoril zame. KLEMENT: Da. | A |
sproščeno zbrana okrog njega. Preizkušajo | pesem. | Potem zapojejo kitico pesmi, v kateri se prosi | A |
In jaz imam izmučene možgane. Ampak | pesem | je še zmeraj notri. Je. Empty are the ways | A |
sem vprašala, če smem na njegov stroj napisati | pesem, | boste videli, sem rekla, ali kaj znam?Je rekel | A |
zdaj ostalo bode vekomaj. Včasih smo peli to | pesem; | škoda, da se ne zdi več moderna. EMILIJA Gospod | A |
so se taki kreteni nabral! Starešine, ista | pesem, | se kašen najde, de ti ne streže po žiulejn, | A |
A poskusimo ... Povej mi kakšno zelo veselo | pesem | ... na priliko - melanholično in počasi poje | A |
Ali dušica, - kaj pa je na svetu naravno! ... Ta | pesem | ti torej ne ugaja?Katero drugo ... poje: | A |
meni je sonce ugasnilo, še meni je svatovska | pesem | kakor žalostinka, svatovski hram kakor grob | A |
zvezd ... ali tako; prelepe besede so bile, skoraj | pesem | ... Ah, ne zameri, saj veš, da sem zmerom rada | A |
grobov, vesela usta bodo prepevala našo temno | pesem | ... Kakor da mi v lica diha vroča kri ... kdo je | A |
VSI se vstopijo v vrsto in zapojó šolsko | pesem: | Alojzij sveti, cvet mladosti, izgled prelepi | A |
bledi čela Cyntije; in ní škrjanec, ki njegova | pesem | visoko se nad nama vspenja k nebu. Ostanem rad | A |
črni žalosti. . / . / stran 252 . / Vesela | pesem | strun bo zvon mrtvaški in svatovanje bo pogrebščina | A |
prihaja, Dèkle samo solzno zdaj ostaja ...« | Pesem | svojo lastavíca spéla, Pésem spela, z lipe odletéla | A |
« (» | Pesem | o slov. kmetih« iz 16. stoletja ) I. Známenja | A |
baurn schar was rueffen dar: Stara pravda!« ( | Pesem | iz 16. stoletja) »Solnca tri mej tremi mavricami | A |
schrayen ser, ye lenger, ye mer: Stara pravda! ( | Pesem | iz 16. stol.) »Sit sem že predstáv in zaslišeb | A |
... Pa ukaži kmetu danes tlako: Koj zagóde | pesem | ti o pravdi, Takt pa bije s cepcem ti po hrbtu | A |
plavali zlati, v mehko smo zibel legli na noč, | pesem | zapela lepo je mati, v sèn zazibala nas tiho | A |
nas tiho pojoč Petju je dana nežna oblast. | Pesem | popeva borna sirota, da si tolaži duševno bol | A |
popeva borna sirota, da si tolaži duševno bol; | pesem | življenja lajša ji pota, tožno popeva, joka | A |
zapoje, kamor priroma, . / . / stran 11 . / | pesem | junaška neti ljudi Petju je dana krepka oblast | A |
vonja mu cvet. S krono ne menja radosti svoje, | pesem | življenje, travnik mu svet. Petju je dana čista | A |
Petju je dana čista oblast. | Pesem | zveni na toplem zapečku, vnuku jo poje mož sivolas | A |
zemljo preseli, trudno od pota, temnih skrbi, | pesem | nam bodo zadnjo zapeli, grob zapustili solznih | A |
je dana žalna oblast. . / . / stran 12 . / | Pesem | nas spremlja v zemskem življenju, vanjo izlivamo | A |
Pevajmo torej v bratovskem krogu, dvigaj nas | pesem, | zveni nam v slast! Pesem je ljuba samemu Bogu | A |
krogu, dvigaj nas pesem, zveni nam v slast! | Pesem | je ljuba samemu Bogu, rodu vzvišuje vsakemu | A |
dehtelo življenje v pomlajeni svet; pozdravljala | pesem | je stvarstvo prečista, ko ptičev jo zbor popeval | A |
zatrti molče ti ondod. Tožna pozdravlja te | pesem | moja iz slovenskih pokrajin srca, jezero našega | A |
Dade nam nekaj, kar ustvarijo, dokler srce jim | pesem | narekuje. Sodnikom suhim zdi se vse mogoče, | A |
vsak poje to, kar mora, ne kar hoče, katera | pesem | je lepote vzor? Nasladna mar, ljubezenska, pobožna | A |
Čeprav je tebi posvečena na dan vseh mrtvih | pesem | ta v imenu vendar je zložena sirotnih vseh otrok | A |
Predno na žalostni zemlji odslovem ‒ še eno | pesem! | Iz globočine srca naj prizovem še eno pesem | A |
pesem! Iz globočine srca naj prizovem še eno | pesem! | Duh mi ne da miru, ni obstanka ‒ | A |
V skrajnem jaz čujem hramu njegovem še eno | pesem. | Svetu izlil o ganotjih notranjih v glasu bi | A |
glasu bi pravem, vsem drugem, vsem novem še eno | pesem. | Jezik molči in v sponah mi jeca. | A |
Kdaj mu nemile spone odkovem? Še eno | pesem! | Kdaj iz srca globočine prizovem še eno pesem | A |
pesem! Kdaj iz srca globočine prizovem še eno | pesem? | * Jaz delam ode, vi dela | A |
oče. Zato iz posode mojega srca prav dolgo | pesem | kipela ne bode, moj oče. Vi slutite prav. | A |
govorica, ljubim bolj kot žuboreči vir, bolj kot | pesem, | ki jo drobna ptica poje v jutranji svečani mir | A |
zdravljali sine junaške. Po zraku je jasna odmevala | pesem, | po tlaku so vrancev kopita grmela. O, to je | A |
listih še zdaj zgodovina živi in glasi se kot | pesem | nagrobna. O, časi minljivi! | A |
tolikrat vas srečam in stopam mimo vas neplah, še | pesem | svojo vam posvečam, prijatelji klevet in zdrah | A |
lepo, tak hrepeneče drobne strune pele so; tiho | pesem | deklice razumele so. »Ej, ej, zdaj pa vemo, | A |
zaslugo. . /\ .. stran 206 . \/ Starčkova | pesem | Moje prvo deklè, to je bilo hitró in urno | A |
bodejo naj čisto izpeljani, le eden slab, vsa | pesem | je zanič pri meni,« tako sem čul več tisočkrat | A |
Sevéda! | Pesem | bodi gladka, dolgočasna, učili slovnice se bodejo | A |
te zvezdice zro. . /\ .. stran 251 . \/ 2 | Pesem | poje po višavah, pase ovce mlad pastir, pomlad | A |
sabó, z menoj na ženitvanje! Zakroži, mežnar! | pesem | tí, roké brž nama, pop! poví, de zakon naju | A |
so sklenili, plesali krog in krog, bridkó to | pesem | zatulili: “Trpi, če poka ti srcé! Prah z Bogam | A |
mlad pevec; ne bógat al sloveč, je zložil dókaj | pesem, | od ljubice narveč, od ljubice Severe, prevzetne | A |
zvolila mladenča druzega, iz prs nobena njemu ni | pesem | več prišla. Pri Bogu ni tolažbe iskál ne pri | A |
mladokljune, jim prebira svoje strune in jih raznih | pesem | vadi. Kosa, trdokljunsko dete, od preljub′ga | A |
je v sužnosti železni Jeremíj žalost globoko; | pesem | svojo je visoko Salomon pel od ljubezni. Kómur | A |
ne prašaj, poj posili, pisarjam proza bo, in | pesem | draga. Češ biti v kranjskih klasikov števili | A |
slišim peti pevce mlade.” Pisar “Od mene | pesem | vsaka je prekleta; ki nima prav slovenskega | A |
nikjer zdravila. Ne omečé je lica obledene, ne | pesem | žalostnih glasovi mili, in ne oči od spanja | A |
prednjih časov. Kómur mar prijetnih glasov | pesem, | ki pojó Matjaže, boje krog hrvaške straže, mar | A |
nasledu soglasnikov) Nekim pevcam duhovnih | pesem | Rés je duhóvna, in rés pésem ní váša duhóvna | A |
óče kroták. . / . / stran 106 . / Gazele 1 | Pesem | moja je posoda tvojega imena, mojega srca gospóda | A |
cvetlice. Kdor ni slišal níkdar péti sladkih | pesem | Filomele, rad poslušal bo strnade, šinkovce | A |
tóljkanj mož pred Trojo smrt ni pozabljena, le | pesem | sama brani ‒ čas hiti. 6 Al bo kal pognalo | A |
omagali pred Kranjci Otománi, vam bo Homerov naših | pesem | pela. Preslabe peti boje vam sloveče, pojó Kranjíc | A |
sonetov ti takó ga spleta, de “magistrale”, | pesem | trikrat péta, vseh drugih skupej veže harmonije | A |
Iz njega zvira, vanjga se spet zlije po vrsti | pesem | vsacega soneta; prihodnja v prednje koncu je | A |
kakor ti dekleta zalé, ko bodo slišale teh | pesem | gláse; srcá železne djale preč opase, zvestó | A |
ker vredne dela niso jih budile, omólknili so | pesem | sladki glási. Kar niso jih zatrle časov sile | A |
zóra, de se nagne dan k večeri, glasí ponoči | pesem | se ognjena le tebi, scer nobeni Eve hčeri, de | A |
de nenevarna je stvarem na sveti. Ne bojte | pesem | se, ki jih prepeva tvoj pevec, tí, tvoj ljubi | A |
od nas življenja tata veselja hrup, ne pevcov | pesem | sladka. Naj zmisli, kdor slepoto ljubi svéta | A |
prijatlja dragi mani! ki spi v prezgodnjem gróbi, | pesem | milo; ločitvi od njega mi je hladilo, bila je | A |
so te oči, kjer tožnost zelení in | pesem | tiha, melanholična - od hude vode | A |
ki s kalnih mi očíj solzé otíra in vsaka | pesem | njej prepéva hválo. Pogledov solnce vsakem | A |
-- -- -- POZDRAVNA | PESEM | ”SLOGI“ V živahni zgodbi o mogočnih ljudstvih | A |
proti vási; kdo sta potnika, ki z grl se | pesem | tožna jíma glási. Tožno poje dete bledo | A |
hrupnem glej vesélega človeka! Píje víno, | pesem | píše, da življenje rane seka. KRALJ | A |
svéta hvala naj se izgubí. Ti trpíš: naj | pesem | péta v tógi, kot meglà spuhtí. ZVEČER | A |
brezméjno veselje, premíla: ko zvóna večerna se | pesem | iz lín čez dol je prijazni glasíla. Utrújen | A |
obóčje. Na vrtu krog naju vejévje šumí, to | pesem | naráve je svéta; in srce mi vríska, mi duša | A |
moje tolažíte, vínca mêni prinesíte, vaša | pesem | glasno zvêni! 7 | A |
Kakó lepó sem révež hótel spáti kakó je bila | pesem | glasno péta, in véndar bíla žálost ní mi | A |
PESMI 1893-1914 V GOD Umetalnik | pesem | poje ... Divni zvoki zadone: glej duševne | A |
žalobno kakor tožni šum morja: kot bi | pesem | pel nagrobno sreči svojega srca ... Ali | A |
Ali tiho! ... Čuj, glasnejša zdaj se | pesem | oglasi, večna pesem najkrasnejša: slava | A |
glasnejša zdaj se pesem oglasi, večna | pesem | najkrasnejša: slava Stvarniku doni! | A |
najkrasnejša: slava Stvarniku doni! Kakor | pesem | je - življenje, preden grob objame nas: | A |
dobro srce. . / . / stran 158 . / JUNAŠKA | PESEM | IZ NAŠIH DNJ Poslušajte, mili bratje môji | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |