Ni je luči, da bi pregnala to senco na njenih licih, ni je ljubezni, da bi otrla te solze ... Kakor da bi z ognjem vodo gasil: še meni je sonce ugasnilo, še meni je svatovska pesem kakor žalostinka, svatovski hram kakor grob ... ZDRAVNIK pred vratmi na verando: Saj ni čudno, da ste vsi kakor blede sence, napol ljudjé, napol duhovi! Ob takem žarkem dnevu se zaklepaš in zastiraš!