ovce (1.840)

vojski pod ščitom Hermana sem klal ljudi kot	ovce.	In ‒ nič.	A
tako dalje. Prašal sem vas, kaj je napótilo	ovce,	da so ostavile pastirja? SIRATKA: Pastir	A
stran 251 . \/ 2 Pesem poje po višavah, pase	ovce	mlad pastir, pomlad vlada mu na licu, sreča	A
srcu je njegovem, radost, mir. Ti boš pasel	ovce	svoje, ti boš pasel narod svoj, in če ljuti	A
Po trije, štirje skupaj, onemogli, Ko plašne	ovce	v stiski in nadlogi Od zad in spred in v sredi	A
fantek, zaspi, vsi smo že trudni. Danes smo	ovce	ostrigli med volno je shranjeno sonce, v rute	A
oltar. . / . / stran 264 . / Pastir′c pa pase	ovce	tri Pastir′c pa pase ovce tri, v senčici sedi	A
Pastir′c pa pase ovce tri Pastir′c pa pase	ovce	tri, v senčici sedi; pa drobna ptica prileti	A
fotografu, ob katerem se vse služkinje gnetejo ko	ovce	v nedeljskih popoldnevih. »Na obrežju jo je	A
bila zelo majhna: Vojnac je redil komaj tri	ovce	in dolgorogo hlevarico, ki je videla beli dan	A
raztrgal. Potem se je lasal in pretepal, pasel	ovce,	pekel krompir in se gugal v gugalnici iz srobotja	A
dvajsetega leta. Takrat smo imeli v naših krajih še	ovce.	Pasel sem naše in tuje; moja čreda je včasih	A
počasi jih bomo vsem posekali - saj nismo več	ovce!	« reče z nenavadno mirnim, a strastno trmastim	A
Nekaj mehkega in toplega in živega je otipal.	Ovce,	nekdo se je usmilil drobnice in jo iz staje	A
Zrl je v drugo jutro svojega nerazumnega bega.	Ovce	so naredile prijazen prostor okrog njega.Drenjale	A
Enega je pograbil in ga zatlačil za srajco.	Ovce	so se meketaje razletavale in potlej skozi vrata	A
pastirji na zelenih planjavah zbirajo svoje	ovce,	kjer njihov klic odmeva v zamejenem, obvladljivem	A
za stenami njihovih lesenih hiš, v ogradah za	ovce	na jasah više zgoraj na pobočju, povsod so si	A
svinjakih so cvilile in ponoči vekale kakor otroci,	ovce	nad vasjo so v ogradah stokale, nekaj se je	A
je dobro za gospodarstvo, za polja in živali,	ovce	in krave, za konje in koze in čebele, zdelo	A
moral ostati tu, obdelovati njive, pastirovati	ovce,	ali bosta Poljanec in knezoškof ostala sama	A
zveri v brlogih, medvedi, ki koljejo tvoje	ovce,	volkovi, ki tulijo v luno in zavijajo s svojimi	A
da vidimo, in smo imeli ušesa, da slišimo:	Ovce	bodo na levi in ovni bodo na desni.Tobija je	A
tople, Bog jih je znal narediti tako, da grejejo	ovce	v mrzlih nočeh in v planinskih stajah v dolgih	A
na travnike, na vrane, čepeče v krošnjah, na	ovce,	ki so se nemirno premikale za ogrado.Obstal	A
popolni tišini napravil še nekaj korakov, so	ovce	začele blejati in tekati ob ogradi, nekatere	A
navzdol in v velikem loku preskočil ograjo.	Ovce	so v blejajoči grozi tekale sem in tja in v	A
klecajočim korakom bežati proti hlevu, med svoje	ovce,	da bi se skril mednje, med tiste, ki jih je	A
neusmiljene udarce, ki so mu bili namenjeni.	Ovce	so se razbežale in zdaj so v strahu tekale po	A
travnikih pri Svetem Tomažu je zjutraj zganjal	ovce	iz staje, da bi pomulile še nekaj uboge in mrzle	A
nisem jaz posilil tiste zmešane in prestrašene	ovce,	ampak jo je Feliks gnjavil in mečkal in fukal	A
ustanovil bo naselbino, v kateri bo pastir svoje	ovce	odtegnil kvarnim vplivom življenja v velikih	A
kar pa so tako in tako nameravali... Ljudje smo	ovce!	Nekaj so jih včasih odbrali in jih s puškami	A
hiše stoji dvoje prostornih poslopij: hlev za	ovce	in goveda in skedenj s shrambami kmetskega orodja	A
pričelo. Kadar je bilo lepo gorko, je izgnal Juri	ovce	razen mladičev, da se sprehodijo, in popasoval	A
pravil, da so mu te dni volkovi raztrgali tri	ovce.	Dva funta volne je poslal v dar sv. Klemenu	A
Lajanje je postajalo vedno srditejše, in tudi	ovce	v hlevu so začele beketati.Na hlev se je prišlo	A
bil zaman vabil Jurija na Gorico. »Z Mihom bo	ovce	pasel po hribih kakor očak Jakob s svetim Izidorjem	A
živino in konje in na pasovih so imeli privezane	ovce	in koze. »Kdo pa so ti ljudje?« je vprašal Cahej	A
Jožefom. Potem razpostavlja po gori drevesa,	ovce,	krave, volke in pastirce, vse iz lesa rezane	A
Tako nesrečo imaš v hiši, mi pa spimo kot	ovce	in sploh ne slišimo, kako nas kličeš na pomaganje	A
medvedje šape, zdaj pa so, bogmeda, na vrsti že	ovce	naravnost iz Avstralije. Če bo šlo to tako naprej	A
želodčne sokove da imajo še kunci, miši in podgane,	ovce,	konji. Zarka je nabirala svoja zelišča	A
pasejo, da ga lažje zdrobtinčijo, pasi moje	ovce,	nekako v ta čas sodi Tjaževo potovanje v stolpno	A
doslej neskaljeni, naravni in čisti, pasi moje	ovce,	da o ostali živini ne govorim.Že zgodaj je izpolnil	A
bradica, kakor prekrilijo sive, črne in rjave	ovce	obmuljeni pašnik. Sopotniki so govorili o različnih	A
človeka, ki se trudi, da plača svoj davek!	Ovce	se strižejo, mučiti jih pa ni treba.« »Plačuje	A
gledajoč na družbo, ki se je tesneje strnila liki	ovce,	kadar zagledajo volka.Nekatere ženske so zakrilile	A
on. A vedno ne bodo za pasjo krivdo plačevale	ovce.	Človek snuje, Bog boguje in odločuje.	A
v Bosni je neka kultura doma.« »Češplje in	ovce,	« je pritaknil načelnik. »O, tudi to spada h	A
dati službo bi bilo tisto, kakor zaupati volku	ovce,	« je završil neprijetni pogovor Buzduga, vzdihnil	A
sam zase zvijačno pristavi: ‚Žvižgati treba in	ovce	gredo za pastirjem.’ Tudi Danica pošlje pozdrav	A
na vojno posvetovanje. »Za slano vodo drve	ovce,	za vodo gre mlin, za travo krava,« je izpregovoril	A
dan na vojaških vežbališčih, tako se zbegane	ovce	rijejo v kot, kadar lačni volk zatuli pred ograjo	A
je imel pastirja in je gnal pastir županove	ovce	na pašo.Devetnajst jih je gnal na pašo, osemnajst	A
vsakemu svoja v rokah in ne bo nobeden brez	ovce,	jih je devetnajst, drugače jih ni.« Tako se	A
trmasta,« pravi župan pastirju, »policaj je brez	ovce,	osemnajst jih je!« Pa se je zakregal pastir	A
Devetnajst jih je! Policaj je šema, zakaj ni zgrabil	ovce	prej in v pravem času, dokler jih je še kaj	A
priveslal na drugi kraj. Zdaj so bile že tri	ovce	na lepi paši, sedemindevetdeset tam, pastirček	A
redko zasejanega prebivalstva. In še kake so te	ovce!	Na vsaki strani života jim bohotno rase volna	A
jim . / . / stran 41 . / dotika tal, take so	ovce,	kakor bi imela vsaka preko hrbta navezano polno	A
prosil zamere, ako sem mu razžalil črnogorske	ovce.	Molčal je in jedel.	A
krivdi gospodov igropiscev. Ta gospoda da so	ovce,	vrhunec želja da so jim one desetodstotne gledališke	A
Hudournik krotiti psa, da se ni zakadil mednje.	Ovce	so bile za Liska še novost. »Hop, hop!« se je	A
planine: za govedo, za konje in za drobnico ‒	ovce.	Po ozkih dolinah med gorami ni širokih travnikov	A
tja prihaja mlada goveja živina, jalovina,	ovce,	tudi koze.Rad pa bi vam nekoliko povedal o minulih	A
Tožbar je bil pastir. Ko je pasel na planini	ovce,	mu je medved odnašal jagnjičke.Nekega dne se	A
Ali mu ne prigodrnja medved iz grmovja?	Ovce	so ga opazile in jo udrle kot nore z brega ter	A
‚Odpri, lenoba grda.	Ovce	so na vse plati raztepene po rovtih.Ti pa še	A
vzpenjače, se bo odteklo še mnogo vode v morje.)	Ovce	nam dajejo volno, ki je nobene umetno napredene	A
so ležale tri raztrgane in do malega požrte	ovce.	Med ljudmi je stal mlad ovčar v coklah.	A
se je ves tresel. »Zakaj si snoči pustil te	ovce	v Rebru?‒ Bedak malovredni!	A
pripomnil možak, ker so bile vse tri požrte	ovce	iz njegovega ovčjaka.»Tista gospoda, ki ima	A
»Ne boš, gospodek! Moj korobač ni še nobene	ovce	udaril.Zažvižgam na prste: fififi; ali pa zakličem	A
V gozdu so volkovi. Trgali bi ti	ovce.	Vzemi tole drobno piščalko.	A
raztrgajo volcje še tebe.« Drugo jutro je Vid gnal	ovce	v gmajno.Ko jih je zastavil na pašo, je žvižgal	A
iz svete knjige in nazadnje z njim pomolil.	Ovce	so se napasle.Vse so bile site in nobene mu	A
»Ko jutri rano . / . / stran 55 . / odženeš	ovce	na pašo, jih lepo zastavi na dobro travo, ti	A
zbijat zlato jabolko še tretjič.« Ko je gnal	ovce	s paše, je do gradu jahal pred ovcami kar na	A
mrtev na polje in konje. Bonifac je vrdeval	ovce	in stregel kravam.Srednji, Servac, je pa tiščal	A
fantom, Anže pa je brez skrbi leto za letom pasel	ovce.	Ljudje so ga tako cenili, da so še iz drugih	A
tako cenili, da so še iz drugih vasi izročali	ovce	na planinsko pašo tja, kjer je pasel Anže.	A
pokazala prve rogovilice zelena trava, je domače	ovce	vendarle gonil v Reber ščipat prvo travico.	A
vendarle gonil v Reber ščipat prvo travico.	Ovce	so mu bile še vedno ljube, kot bi mu bili njegovi	A
ki jim sam, brezzobi starček, ni bil več kos.	Ovce	so dobro poznale te žepe in se usule krog njega	A
»Očka, ali jih vidiš?	Ovce!	«In je kazal z drobnim prstom v Stol.	A
je kazal z drobnim prstom v Stol. »Nič niso	ovce,	to so skale, Nejček,« mu je oče mimogrede popravil	A
se skale premikajo, da . / . / stran 9 . / se	ovce	pasejo.In spet je očetu, ko se je vračal, zatrjeval	A
»Nisem. Glej, pastirja iščem za	ovce.	Toliko je takih pókavcev, da se ti pod nogami	A
»Ni lepo? Sinko, vsak pastir naj svoje	ovce	zavrača!Ali si me kaj vprašal?	A
korenine! Plugi leže zapuščeni sredi polja,	ovce	se klatijo brez varuhov, naše žene so žalostne	A
kratke dneve, ko jo povede na dom, ko ji razkaže	ovce	in stajo očeta Bojana, ki bo nekoč vsa njegova	A
vina iz rok, prevlačevali mehove z oljem, klali	ovce	in grizli s krepkimi čeljustmi suho bravino	A
»Nimate kralja?	Ovce	imajo ovna, koze vodi kozel, prasci hodijo za	A
je uprlo, oropal vsako kočo, zajel govedo in	ovce,	povezal s konopci ujetnike in se drevil dalje	A
srečo vam začaram med živino, da vam bodo kotile	ovce	po troje mladičev, krave po dva, koze pa kakor	A
jih je gnal pastir s kravami vred na pašo, so	ovce	obstale in jo gledale s plašnimi očmi.Nato so	A
Nato so meketaje zbežale za pastirjem. »Tudi	ovce	se me ogibajo, tudi te vedo, da nisem in nočem	A
te šele izučim, kaj je delo! Zgubi se in ženi	ovce	v hrib!’ Zamahnila je z roko in me sunila skozi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani