ovce (101-200)

na plano. In tistikrat nisem gnal ovac jaz,	ovce	so gnale mene.Noge so mi bile kakor centi, dolga	A
Ne boš ‒ ne boš ‒ ne boš ‒ takole je zvonilo.	Ovce	so se včasih ozrle vame, kadar sem nevede zašel	A
ovčjih kožuhih, je trop splašen odbežal. Stare	ovce	so zavekale grdo in porogljivo: Bee ‒ bee ‒	A
belega ograbka na strmini, nikjer zvonca. Vse	ovce	so se porazgubile.Planil sem v tek in hitel	A
daleč nekje v globeli, kakor ponoči v ovčjaku.	Ovce	so polegle v jarku!Ponje!	A
Kakor ni bil plašljivec, pa bi bil pustil	ovce	na paši in pribežal domov, da jih je zagledal	A
mogle strniti ter so nemirno - kakor izgubljene	ovce	po pašniku - begale po njegovi duši in iskale	A
se vdal izkušnjavi, če bi ga zaprli med same	ovce.	“ Krčmar je naslonil v dlani razbolelo glavo	A
poljubujeta pod košatim drevesom; naokoli se pasejo	ovce,	spodaj se blešči srebrn studenec, vso pokrajino	A
sveto družino, svete tri kralje, pastirje in	ovce;	ti, ki si največji, pa naslikaj pisan prt, da	A
lahko bi človek sodil, kaj šele Bog: kakršne	ovce,	takšen pastir!Dajte nam pravičnega župnika!	A
sramoto in bridkost! Zdaj pa se nam dozdeva, da so	ovce	našle svojega pastirja!“ Sveti Janez ni rekel	A
bil pastir... »Nekoč je bil pastir, ki je pasel	ovce	svojega gospodarja in si je želel v svet, bogve	A
je samo zanj pravica in smo vsi drugi kakor	ovce,	ki jih strižejo in ne napasejo, in sem jaz,	A
ovcah pasem tudi po nekaj konj in žrebet. Tako	ovce	kot konji pa imajo vsak svoj značaj.Nekateri	A
prav svetopisemsko: spredaj pastir, za njim pa	ovce.	»Tale nam bo pa dal vetra!« sem slišal	A
druge pohodnike ne, pač pa v prvi vrsti za moje	ovce.	Veste, tisto pot, ki pelje do Dežmanove koče	A
Štirinajst dni nepretrgoma. Za	ovce,	pa tudi za ljudi, saj je prek Luknje naša najbližja	A
cerkvi?« »Tedaj, ko sem šel v Bovec kupovat	ovce.	Redno sem hodil na trentarsko stran po ovce,	A
ovce. Redno sem hodil na trentarsko stran po	ovce,	kajti trentarske ovce so bolj vzdržljive in	A
na trentarsko stran po ovce, kajti trentarske	ovce	so bolj vzdržljive in manj sitne za hrano.Ko	A
posteljo, meni pa je medtem posušil obleko. No,	ovce	sem potem kljub temu kupil ter jih čez Kranjsko	A
in je zapadel sneg... Toliko ga je bilo, da ga	ovce	niso mogle več prehoditi. Sproti sem ga odmetaval	A
trije snežni možje skupaj... Prosil sem Boga, naj	ovce	ne ubije in me je uslišal...Ko sem prišel do nje	A
»Nimamo, smo toliko napredovali, da smo vse	ovce	prodali in imamo zdaj samo dve kravi in junca	A
Šimna Skalarja, s katerim sva v otroških letih	ovce	skupaj pasla, kateri je pa bil videti sedaj	A
sapa je podila oblake nad vrhom, da so kakor	ovce	hiteli proti jugu.Gorenjski in kamniški snežniki	A
ne bo živina bolehala, da ne bodo prašički in	ovce	jalove in da bo vse zdravo, človek in žival	A
. / Oni z Gabriške gore pa so pristavili: »	Ovce	so jalove in toča nam je pobila.« To je dalo	A
dokaže, da je v družbi z onim v vodi kradel	ovce	iz ovčnjakov po pogorju!« »Da bi ti jezik segnil	A
minister Avstrije, bi kakor madžarski betjar svoje	ovce	z bičem strahovala kongresne diplomate!« »Mogoče	A
kakor jablana in hrust kakor medved, ki trga	ovce	po Blegašu.Govoril je malo besed, pa nobene	A
besedami: »Ti pač misliš, da smo fantje v Davčah	ovce,	katere lahko pretepava vsak!« »Tako boš govoril	A
ki je vendar nekaj več kot vaš škof, ki vas,	ovce,	samo striže.Da, take ovce ste vi loški meščani	A
vaš škof, ki vas, ovce, samo striže. Da, take	ovce	ste vi loški meščani ‒ kaj pravim meščani, vi	A
zakričal, »otroci satanovi in pekla sadovi! Garjave	ovce,	ki ste se v tihi noči priplazile v vrt Gospodov	A
je: udaril bom pastirja in razkropile se bodo	ovce.	Že je dvignjena roka božja in udarila bo vas	A
sem šel služit ter sem v pogorju pasel kozé in	ovce.	In rad sem služil, ker sem že čutil ‒ četudi	A
glavo, to še ne pomeni, da lahko zdaj goniš	ovce	na pašo kar tule pred mano!Jovo na Novo.	A
mesu, čeprav je bil hudo lačen. »Odkod so vam	ovce?	« je vprašal in trdo pogledal po vseh.»Kje ste	A
sit?« »Če ne, ti stopimo kam še po dve, tri	ovce	in po tovor vina.« »Ni treba,« je Peter Klepec	A
po sili in v ceno, a kupili smo vendarle vse,	ovce	in vino.« A Janez mu ni verjel, trdoglavo se	A
obsežno kolišče Tršatega Tura in njegove rogate	ovce	in koze in buše, ki so se pasle na Plešivci	A
otokih so si postavili šotore. Buše in rogate	ovce	so čez dan pasli v kopnih in zamrzlih močvirjih	A
Tebe in Sinjeoko.« Bele	Ovce	glas je bil žalosten. »Obljubila si mi napoj	A
Belosivkasto govedo, pisane male koze in rogate	ovce,	živina, ki je v trdi zimi do kosti zmedlela	A
Živina na otokih in trdini, buše, koze in	ovce,	ni skoraj nič zmedlela.Ji kar ves čas ni zmanjkalo	A
Oporekati si pa ni upal. Se je Bele	Ovce	in njenega vračenja nekako bal. Ovca je segla	A
stati Zorni Kalini za petami. Buše, koze in	ovce	so dojile teleta, kozliče in jagnjeta. Mleka	A
pravico odločiti. Brest se je vračilje Bele	Ovce	naravnost razveselil. Uverjen je bil, da mu	A
Presukanega Lisjaka. Sodila sta, da v varstvu Bele	Ovce	in Jezerne Rože trmoglavi mladec kar gotovo	A
valili. Trave so vsak dan do sita napasle buše in	ovce	pa tudi prašiče, koze so pa rajši objedale grmovje	A
čakali Bela Ovca in Jezerna Roža. Lasje Bele	Ovce	so bili že kakor sneg.Jezerna je pa tudi že	A
« Medeja se je zagledala v snežnobele lase	Ovce,	ki se za prodirne poglede ni zmenila.Pa je vzhodnjak	A
naj vračim, če ni bolnika med nami.« Glas Bele	Ovce	je bil suh, kakor bi od same starosti vračilja	A
mračnega kota se je začulo najprej godrnjanje Bele	Ovce,	potem pa še glasno oporekanje: »Fej, fej!	A
Plašljivi ptič je mirno plaval okrog drevaka. Bele	Ovce	niti opazil ni. Ždela je negibno, nizko sklonjena	A
večno zabrisani grob samovoljne žrtve ‒ Bele	Ovce.	Kakor čez dan v soncu se je tu pa tam še tudi	A
držite, vežite, hudiči!« kričal je Domen. Kakor	ovce	se naglo razkropi krdelo lovcev po vrtu, za	A
smrtno ranjen ali zvezan. Kakor volkovi davijo	ovce	sredi črede, tako so klali, bodli, sekali Turki	A
enakomernem morju. Ovčar Stoklasek je bil prignal	ovce	v hlev, pa se je bil postavil nedaleč, kakih	A
pastirja izvlekel, da je to našel davi rano, ko je	ovce	mimo gnal, da je bilo že rosno, da je že od	A
prijatelj ovčar zopetno klical, začne svoje	ovce	poganjati navzgor proti njemu, oni pa svoje	A
Dovolj jo je pripeljal jeseni iz Trsta.	Ovce,	ki so jagnjetile, so pri Podlipniku vedno posebej	A
bi se bala bolečine, so bleketala. In matere	ovce,	okrog vimen okrvavljene, so preplašene tekale	A
odprl vrata. Usuli so se skozi nje koštruni in	ovce	in jagnjeta in zadaj mrkači.Najprej na sredo	A
hvalili, kako lepo je posnela volno z domače	ovce.	Podlipnica jo je naprosila, da bi Ančka, ki pojde	A
ukazal Volkunu dvigniti trop. Pa, namesto da bi	ovce	vodnice stopile skozi leso, so prhnile in zatopotale	A
dvignjenimi glavami so blejali: mrkači, koštruni in	ovce	nizko, jagnjeta jokajoče.Po deset, dvajset,	A
včeraj je vzel gori nad Leskovim brdom tri	ovce	iz Brnotovega hleva in danes je že hodil okrog	A
se je vračal domov. »Ali ne vidiš, da tvoje	ovce	hodijo po zelniku; le čakaj, kaj bodo oče dejali	A
dejali.« Pastir poskoči in žene molče svoje	ovce	domov. »Pa si že spet cel dan v žerjavico gledal	A
v žerjavico gledal, šentani fant, in pustil	ovce,	kamor so hotele,« ga sprejme stari in žuga s	A
Pa drobnica! To so bili ovni in	ovce!	In mnogo več jih je bilo danes nego včeraj in	A
Krave.	Ovce.	Pisana senožet.	A
Ne dolgo potem smo prestopili do črede ovac.	Ovce	se ne kretajo tako odmerjeno in velevažno kakor	A
/ . / stran 73 . / je izmisliti rešitev, ko	ovce	udarcev ne čutijo in vseh treh jezikov ne poslušajo	A
poslušajo. Domislim si še v pravem času, da so	ovce	tako radosnedne kakor radovedne.Dvignem torej	A
krasni venec: jaz milo, gospodična osuplo in	ovce	poželjivo.Jedva sem zalučil venec kakor možno	A
Jedva sem zalučil venec kakor možno daleč, se	ovce	obrnejo in zadrve za njim.Preden se overijo	A
se nam bo zopet vojskovati z neumno živino.	Ovce	smo sicer premagali; a tu gori imajo tudi koze	A
tudi koze in kozle, ki so predrznejši od ovac.	Ovce	so vas poljubljale samo na roke, koze se bodo	A
bregovje in bukve v grapi, na svoje košenine in	ovce	...Mar so mu bili občutki, ki so se budili v Jerini	A
in ki je bilo mehko in sladko. Ko je pasla	ovce,	jo je klicalo, ko je plela proso, jo je vabilo	A
ga nista razumeli; odprli sta hlev in gnali	ovce	v hrib. Družina je ves dan molčala.	A
lahko doma. Po klancu nad hišo so zameketale	ovce	in se v diru zakadile v hlev.Milka in Katra	A
obraza na obraz. Pred hišo je zalajal pes,	ovce	so zameketale v listnjaku, kot bi klicale Nežo	A
neprodirno črno plast. Pes je zlezel v svojo hišico,	ovce	so pospale.Zaspal je Lovriček, zaspala je Milka	A
pes, petelini so peli in v staji so meketale	ovce.	Mlečna svetloba se je cedila skozi okno in sesala	A
Tavala je kot vešča po dvorišču, po hiši, božala	ovce	in konja in se ogibala Marijanice, ki je bila	A
zavekal, mati je . / . / stran 95 . / zavzdihnila,	ovce	so zameketale.Nihče si ni upal v hišo, vsaj	A
odneslo senik, Domačejkarju odtrgalo stajo za	ovce.	Dobro, da je bila prazna.	A
nam s tako umetnostjo predočujejo beketajoče	ovce,	suhorebre krave, podrte koče in dolgočasne mline	A
leti, ko je jel že hoditi sam na lov, trgati	ovce	in prašiče, žreti surovo meso in piti gorko	A
in Podgorju in iskal mater. Poprej je trgal	ovce	in prašiče samo za potrebo, zdaj je mesaril	A
kvara nalašč, če pa že ne more nikakor pozabiti	ovce,	mu jo bo pa ona plačala, ker se ji Tonček smili	A
ga ni delal za drugega kakor zase, za svoje	ovce	in za Balasa.Temu gospodu ne bi bil mogel z	A
lotil prascev. Za večerjo so ostale le tri borne	ovce	in nekoliko gosi.Grofovo kapljico pa je pocedil	A
in teličkom pripovedujte o strahovih! Svoje	ovce	in bicke plašite z medvedi in škrati, ki domujejo	A
živinico, ki se je vsa plaha podila po senožeti.	Ovce	so beketale, koze meketale, a krave so mukale	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani