nova beseda iz Slovenije

neusmiljeno (2.593)


življenje, do zadnjega diha. Toda pobijajo jih,      neusmiljeno      jih pobijajo.Če takole zaprem oči, nenadoma  A
Oblečeni v raševinasta oblačila.      Neusmiljeno      se bičajo, padajo v sneg, stokajo, molijo.Trubar  A
smeh sili. ČOP Oh, teta, ne govorite tako      neusmiljeno,      tako brezsrčno! GOSPA Glejte, Helena, kako  A
nehote delam nemirno ... ali pa se živci tako      neusmiljeno      igrajo z menoj.Kar naprej se oziram skozi okno  A
tožbe, strune! tje do nje; ako mór′te, omečíte      neusmiljeno      srcé. Dekletam Padala nebeška mana Izraelcam  A
tako mu veli, da vroči ti sejmski so dnovi.      Neusmiljeno,      vzad bolj, birič se drži, ima brki on ‒ turški  A
se ne slepi glede drsečega iskanja sredine in      neusmiljeno      pritiska s svojo težo majhnih podložnih žuželk  A
ki bi prišel po stopnicah navzdol! A oče je      neusmiljeno      nadaljeval. »Sette volte sei?« je vprašal  A
tovornjak? Bo gozd šumel in se bo dež spomladi      neusmiljeno      ulival in bo sneg pozimi zadelal stopnišče,  A
je zdaj sedla na pete in počiva. Zakaj takó      neusmiljeno      drgneš, zakaj se vse dni takó ženeš? Moram se  A
barake same? Gozd bo šumel, dež se bo spomladi      neusmiljeno      ulival in sneg bo pozimi zadelal stopnišče,  A
iz neke histerične samovoljnosti. »Ne,« je      neusmiljeno      poudaril.»Ni bila njegova žena!«   A
se vlekle za njim kakor mrtve. Vojaka sta ga      neusmiljeno      suvala in ga divje stresala. Nemška  A
razklanih odmevih, ki so jih naslednji zvoki      neusmiljeno      pobijali na tla. »To je smrt!« je vzdrget  A
in izginil. Njegovi podkovani čevlji so tako      neusmiljeno      škripali po hodniku, da si je ravnatelj zamašil  A
poslušal ni. »Ti, seveda, ne odgovoriš ...« je      neusmiljeno      čebrnal Modrijan, ki ni nikdar znal ustaviti  A
samota, ki jo snežni vrtinci z ostrim zavijanjem      neusmiljeno      preganjajo okrog vogalov.V globokih, brezzvezdnih  A
pločevinast krožnik, se zleknejo k njemu in začnejo      neusmiljeno      razbijati z žlicami; hitijo kakor bi metali  A
Skoraj vsak teden trdno sklenem, da bom »     neusmiljeno      garal«, ter se po kosilu in večerji z naravnost  A
svoji celici. Kadim cigareto za cigareto in »     neusmiljeno      garam«: pišem novele, povesti in romane, žanjem  A
vrati, krilila s kratkimi, zalitimi rokami in      neusmiljeno      hreščala; bila je podobna dobro pitani gosi  A
grenkejša in zvonove bom slišal, ko bodo tako      neusmiljeno      razbijali v sivih mestnih zvonikih; o gorki  A
obrazi, včasih pa stopajo tudi nanje in jih      neusmiljeno      pohodijo s svojimi raznovrstnimi čevlji.Tu pa  A
smo jo otroci kljub materinim grožnjam tako      neusmiljeno      obrezljali s svojimi pipci, položil sem roko  A
tudi z rokami in z besedo, toda teta je ves čas      neusmiljeno      štorkljala za mano, »da mi vse pokaže in vse  A
pritisnil debeli palec na drobčkani nos in ga      neusmiljeno      mečkal, kakor bi samo na ta način sprožil v  A
oglašalo tisto šumenje duševne utrujenosti, ki      neusmiljeno      odganja spanec.Trdo sem zamižal in sklenil,  A
»Pa tudi,« je      neusmiljeno      nadaljeval stric in si prav počasi brisal stopala  A
zatakali obroče, udrihali s palicami po njih in      neusmiljeno      kričali v prvo avemarijo, ki je prihajala s  A
Tinki. S sveto jezo sem jo zgrabil za kite, jo      neusmiljeno      zlasal in pretepel.Stari učitelj je odprl usta  A
pritlikavega belogardista za lase in ga začne      neusmiljeno      stresati: »Vstani, klada!«   A
okrog golega brda, kjer žvižga ostra burja in      neusmiljeno      lasa šop suhe trave ostrice, ki gleda iz zamrznjene  A
usmiljenja polnega, ki je zarjavel. Tako žalostno in      neusmiljeno      je zarjavel in Vladimir ni mogel verjeti več  A
njima sapa, ki sta jo izdihovala. Dež, ki je      neusmiljeno      šival, rezal v obraz, za tilnik segal, je bil  A
novo trošenje moči. Sonce je visoko na nebu,      neusmiljeno      žge, iz telesa iztiska poslednje kaplje znoja  A
je majhna pragmatična bitkica, življenje bo      neusmiljeno      teklo naprej s svojimi jutri in vročimi dnevi  A
kolcne, cmok je šel po grlu. In možic se znova      neusmiljeno      loti svoje pečenke, krompirja, kruha.In znova  A
tukaj končuje. Mesec je maj, leto Gospodovo je      neusmiljeno      tisočdevetstopetinštirideseto. Tako so si  A
premočenosti, hladu, je omahnil. S topo in      neusmiljeno      voljo po obstanku je vztrajal in lezel naprej  A
in mislil na škornje, ki jih spodaj ostrica      neusmiljeno      cefra in uničuje.Poslušal je svoje sopenje in  A
nekoliko odsotno, nekoliko hladno, vse preveč      neusmiljeno,      vse preveč neusmiljeno privlačno.Vseeno hoče  A
nekoliko hladno, vse preveč neusmiljeno, vse preveč      neusmiljeno      privlačno.Vseeno hoče reči, da ne, da prosim  A
z velikega romanja, molil je zanje in zase,      neusmiljeno      je zmerjal skušnjavca in vse njegove demone  A
blizu, molili smo tudi za duše vojakov, ki so      neusmiljeno      teptali plundrasto pokrajino pred nami, tudi  A
veš, da zdaj ni več odloga, da gre stvar svojo      neusmiljeno      pot tja do pogreba črne jame, da kazen pride  A
utihnil. Toda upanje, da bodo muke, ki so Jelenka      neusmiljeno      spominjale na čas, ko so mu tako trgali majske  A
nevidni sok, ki že vse te dni, odkar je legel,      neusmiljeno      in nevidno izteka iz telesa. Roka se umakne  A
Z zobmi po nerazumljivi volji sveta trga in      neusmiljeno,      posamič in organizirano, ubija sebi najbližje  A
najprej sovražnika iz lastnega rodu, črno podgano,      neusmiljeno      jo kolje med svojim konkvistadorskim pohodom  A
od tam čez. Glasno in preteče govori in ga      neusmiljeno      spominja na neko landlady iz študentovskih  A
naslednji večer ni dvignila telefona, ki je      neusmiljeno      zvonil.Z nikomer ni hotela govoriti.   A
Naj oni govorijo.      Neusmiljeno      so secirali svoje tekste.Duše, polne besed,  A
Kolo je bilo sveto in ljubljeno. In on ga je      neusmiljeno      gonil.Z užitkom.  A
je ogledovala v njem, v zrcalu, je bilo nekaj      neusmiljeno      narobe.Vanjo je bila vgrajena neka napaka.   A
in nevidno povzročali zvoke, ki so jih stene      neusmiljeno      odmevale. Zaman bi se bilo spraševati, zaman  A
dežju, ki jim je curljal za vrat, ki je tako      neusmiljeno      enakomerno pršel izpod neba, kakor bi nikoli  A
v spodnji ustnici, v katero so se zobje tako      neusmiljeno,      do posinelosti, zagrizli.Djaur mu maha pred  A
mi zdi velika kot dvorana in kaplje vode, ki      neusmiljeno      tolčejo ob kovinsko dno iz pokvarjene pipe,  A
tu in bolj ko vozijo vlaki proti Trstu, bolj      neusmiljeno      in vztrajno teče ta reka po svoji davni strugi  A
- In poleg tega, je      neusmiljeno      nadaljeval prijatelj, je nekoliko strahopeten  A
Tik pred Abesinijo je začela kolcati.      Neusmiljeno      se ji je kolcalo in jaz sem moral ugibati, kdaj  A
Markoni mlajši, moj prijatelj. Ta človek, ki je      neusmiljeno      podoben onemu hlapcu s kokardo na potlačeni  A
strašno težo let in davnega dogodka, ki je zdaj      neusmiljeno      prišel za njim.Zakaj, zakaj, si je ponavljal  A
brez glave tavali naokrog. Zavzeto, zasedeno,      neusmiljeno      izropano oblegano mesto, v katerem se zdaj pijančuje  A
jo, kazalec se je premikal. Nemirnica ga je      neusmiljeno      prignala do črte, ki je kazala petnajst čez  A
železniške tračnice, ko je iz kabine opazoval, kako      neusmiljeno      tankovske gosenice grabijo prek njih, da je  A
- tovornjak, vreden pravcato premoženje, so      neusmiljeno      požirali plameni.V zrak se je valil črn, masten  A
našlo zanju. Ura se je bližala kosilu, sonce je      neusmiljeno      pripekalo, novice z Medvedjeka so prihajale  A
kakšna solza . / . / stran 53 . / usmiljenja      neusmiljeno      lice.Oh, kako zadovoljen in miren je živel pred  A
je imel v hotelu. Slovenščino je lomil tako      neusmiljeno,      da so se mu smejali vsi, in on sam sebi najprisrčneje  A
je Bog ustvaril. Čemu tedaj toliko živalic      neusmiljeno      moriti, saj menda ni na tej reči toliko ležeče  A
. / »Presse«, ki je v zadnjem listu posebno      neusmiljeno      pikala nas uboge Slovence, katerih največja  A
dodala Mlakarca. ‒In tudi dež ne poka tako      neusmiljeno,      ‒ se je zopet oglasil Mlakar.‒ Morda pa popolnoma  A
zgrabil Štefana za roko in ga potegnil tako      neusmiljeno,      da je ubožec zaječal. ‒Jaz te že naučim, ‒ je  A
Da bi se bil vtikal v njene zadeve in jih      neusmiljeno      razstavljal pred njo, ji obešal na vrat polom  A
trenutkih prestajalo velike napore. Z neba je      neusmiljeno      lil dež, žalni gostje so rotili svoje dežnike  A
prenesete ponavljanje dežnikov, po njih štropota      neusmiljeno      dež, z večjih dežnikov teče na manjše dežnike  A
očetom vred na zemlji bega, ki ni poznal Boga.      Neusmiljeno      je iztirjeval tretjino in ko se je raja pod  A
strup ljubosumnosti, tudi nož sovraštva jo je      neusmiljeno      rezal v srce. VI  A
domačih krajih, od katerih ga je neizprosno in      neusmiljeno      odtrgala dolžnost, to sem vedel; ali neznano  A
niso privoščile ne enega strela, pač pa ste nas      neusmiljeno      oprali.Kakšne imate manire v Butalah?«   A
Ne ene suknje ni bilo več in so se Butalci      neusmiljeno      razveselili: »Po sreči je šlo, že se je premaknil  A
da naj pri tej priči prime razbojnika in ga      neusmiljeno      uklene, da bo sojen po postavah. Nič niso pomagali  A
nič koliko, ako mu ne bi bila jed dišala tako      neusmiljeno,      a je bilo jedi, hvala Bogu, dovolj pri hiši  A
slišali notri v Tepanjce. Tepanjčani so čuli, kako      neusmiljeno      kriče v Butalah in trobijo na pomoč.Pa so pozabili  A
ju izpraševali, kdo za milega Boga ju je tako      neusmiljeno      nalibral, pa sta zastokala: »Cicvara.« O goseh  A
slednjič je potegnila palček iz ust in pričela      neusmiljeno      kričati po motivu rodih samokolnic. Rekel sem  A
zmerjali kakor psa, da se upa in za drag denar toči      neusmiljeno      to brozgo ‒ toliko da ga niso vrgli iz lastne  A
ležala v breg in ljubo sonce se je upiralo z vso      neusmiljeno      svojo silo. Gospodična Mici pa je v brezobzirni  A
tudi že gospod Kocmur, ki je brez hrupa, pa z      neusmiljeno      silo izvil ženi dragoceni plen. Fant je tulil  A
Imel. Finetelj mu je bilo ime. Ta psiček je      neusmiljeno      tulil tisto noč, preden je gospod umrl.Rjave  A
kaj pa mis . / . / stran 41 . / lite, da tako      neusmiljeno      pretepate svojega ubogega dečka, da je komaj  A
hip v smrtnem strahu za svoje zaklade pričela      neusmiljeno      kričati: »Pusti me, cigan!Kaj mi hočeš?«   A
tleh ‒ v ravnateljevem vozu ... Tisti hip pa je      neusmiljeno      zakričal: čutil je tujo roko, ki ga drži za  A
ustregel uredništvu in bi spisal zgodbo, ki bi bila      neusmiljeno      smešna ‒ kratko rečeno; jako!Toda so bile snoči  A
stanju moderne vede: skratka: slepič da imam      neusmiljeno      vnet, tak slepič, da mi seveda ne da s pridom  A
žemlje. Pa se je Šmajdler oprijel te naprave in      neusmiljeno      kričal na pomagaj. Slavni Valvasor je gledal  A
dvakrat omožena in da je bila v prvem zakonu      neusmiljeno      varana.Rekla je, naj to takisto zapišem v novine  A
oglase v tisti kurnik, kjer kokodakajo one, ki so      neusmiljeno      varane; morebiti se bo tudi nje usmilil kdo  A
tudi nje usmilil kdo in dal kaj za to, da je      neusmiljeno      varana, če ne več, vsaj za polič vina. Mislim  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA