neusmiljeno (101-200)

sleherni, ki se bo usekoval zoper pravilnik,	neusmiljeno	izgubil svoj položaj brez disciplinarne preiskave	A
modrosti? Pa se mi svet in na svetu ljudje	neusmiljeno	zde čudni ‒ ne vem, ali se zde drugim tudi.	A
tretji teden pa jih docela razveljavijo in jih	neusmiljeno	boli, če katera stvar v miru ostane dalj kot	A
da si tisti, ki je pisal tisto pismo, in boš	neusmiljeno	zaprt. Sedaj pa so iznašli še glas in je ta	A
ali ne bo dal pokusiti onega črnega likerja.	Neusmiljeno	je dober!Pa naš ded bolj rad pozabi gostom postreči	A
odločil. V knjigah se toliko bere o ljudeh, ki	neusmiljeno	mučijo uboge ptičke pevce ‒ morebiti so mu bile	A
Tončkom. Tonček se je zbudil in se je pričel	neusmiljeno	dreti.Usule so se okrog njega blažene duše in	A
trgali po listih, da so kar cunje letele, in	neusmiljeno	so ga zmerjali, kakor da je župan, veliki ali	A
Razred pa je drvel iz klopi, da pobira, pa je	neusmiljeno	pričel kihati in en basovski glas je dejal,	A
drl mogočno, iz globine duše, prepričljivo in	neusmiljeno.	Nihče pod milim nebom se ne zna tako dreti, kakor	A
bil peklenski lov.« Prav tedaj je spet tako	neusmiljeno	zaropotalo v drvnici, kakor bi se ves kup drv	A
Previdno je odklenil duri. Ključ je tako	neusmiljeno	zaškripal, da še nikoli tako, odkar je stala	A
nameril na belega petelinčka, ga v nekaj skokih	neusmiljeno	zagrabil in ga ves prevzeten vlekel proti Hudourniku	A
Pravite, da je amerikanske pasme? Kdo vas je tako	neusmiljeno	napetnajstil?« »Res, res je posebno žlahtna	A
in sto korakov daleč, ga je Lisko začutil in	neusmiljeno	rjul.Gospodarja je predramil, da je večkrat	A
kaj vesel. Koledar mu je pokazal, da se dopust	neusmiljeno	bliža koncu.Samo ubogih šest dni ga še ima.	A
kam bi krenil: ovčar, lovec in krojač so ga	neusmiljeno	prelisičili. Sredi vasi je stala krčma.	A
kateri se je sredi čutar utaboril Radovan.	Neusmiljeno	je bil na plunko in takisto neusmiljeno praznil	A
Radovan. Neusmiljeno je bil na plunko in takisto	neusmiljeno	praznil čutare, da mu je glava med petjem omahovala	A
svisli, se zaril v slamo in se razjokal tako	neusmiljeno	žalostno, da so me oponašala jagnjeta pod menoj	A
groza! Mlatilnica je hreščala, kadilo se je	neusmiljeno	in pod streho je bilo tako neznosno vroče, da	A
dobivala vonj po še zaprtih krizantemah, ji je	neusmiljeno	razpiral oči.Bila je budna kakor opoldne in	A
mu je roka zdrsnila z roba mize, glava je pa	neusmiljeno	kinknila na eno ali drugo stran, se je zdaj	A
ne izrežemo odpadništva prav pri koreninah z	neusmiljeno	doslednostjo ... Zalesje se je dolgo prav	A
svojimi zvezami poseže v kolesje, ki je tako	neusmiljeno	pograbilo njegovega varovanca.Bal se je, da	A
noč za nočjo iz drugega sveta in bi jih tako	neusmiljeno	strašil, da bi umirali v smrtni grozi ...Marsikatero	A
krvoločne roparice zakopov, in ga grizle z	neusmiljeno	vztrajnostjo.Nemirno se je premetaval po trdih	A
onesveščena, omamljena? Morda se dušita pod	neusmiljeno	grobljo, pod katero jima odteka poslednja kaplja	A
ljudi z malovrednim papirnatim denarjem in jim z	neusmiljeno	strogostjo odvzemala poslednje zaloge živeža	A
odkril dobrega v sebi... Tedaj šele sem uvidel z	neusmiljeno	jasnostjo, da sem bil ves čas nesrečen, ker	A
Ubogi Martinec, moj dragi! -- Zakaj bi bilo	neusmiljeno	njeno srce, če so tako lepe njene oči?... Samo	A
ko je poljubil njegovo čelo. Tako je šel v	neusmiljeno	smrt.Kakor seže bela roka v noč, je segel njen	A
nisem mogel, ne zastokati; tiščalo mi je srce z	neusmiljeno	silo. Gospodinja je stopila v izbo.	A
ustavila ... bi ne bilo več humoristično ...“ ”To je	neusmiljeno!	“ ”Blago je!	A
sramú. Bila je med smrekami, ki so padle pod	neusmiljeno	sekiro človeka. Lenart je vedel, odkod da	A
nogami, sklonil se je in je bìl, neprestano,	neusmiljeno,	dokler niso omahnile roke.Nato je zgrabil telo	A
nekoga med nami, da so ga držali v kleščah ter ga	neusmiljeno	naklestili.Čemú pač?	A
tistih mladih letih, ko je tako zgodaj in tako	neusmiljeno	planila name grenka krušna skrb.Izmučeno srce	A
prestrašeno, izžeto in izsesano posluša večni,	neusmiljeno	terjajoči klic: ”Daj kruha!Kruha!	A
mora na dan ... Čutil sem zadosti težko njihovo	neusmiljeno	roko in treba je, da tudi oni čutijo mojo ...	A
psihologija kakor kuga in je razsajala tako	neusmiljeno,	da sem celo jaz, njen bolnik, z resničnimi solzami	A
duše, zakaj sirotno lupino je teplo življenje	neusmiljeno.	Ali nikoli se nisi razjokal ob tem hudem in neprestan	A
ponavljal leno, zaspano: ”Za nas Bogá prosi!“	Neusmiljeno	je žgalo sonce, žarki so rezali kot svetle britve	A
ustmi. V očeh, teh mirno vprašujočih, je bilo	neusmiljeno	zaničevanje, je bila tista premoč duhá, pameti	A
menoj vred. Njegove misli so ravnale z nami	neusmiljeno.	Tu nas je katera prijela za ušesa in vlekla z	A
Kaj bolj? Brez mej je oboje in oboje brez mej	neusmiljeno,	lepota in nezvestoba!Dal sem ti bil svoje srce	A
Nikar naj ne ugledam takega smrkavca na cesti!	Neusmiljeno	ga bom naklestil in očetu bom poslal žendarje	A
žendarji še veliko brigali niso, kdo ga je bil tako	neusmiljeno	pobožal.Kaj pravite?“	A
bilo vpreženo in voznik, čemeren starec, ga je	neusmiljeno	obdelaval z bičem.Jutro je bilo.	A
začetka ponevedoma storjen in od roda do roda	neusmiljeno	kaznovan.Ječa in prisilna delavnica klestita	A
dotlej mi ni bilo udarilo na dušo s tako trdo,	neusmiljeno	silo, da sem zavržen grešnik. - XII	A
samem hipu je bilo mahoma vse razodeto, nasilno,	neusmiljeno.	Dolgo je stala mati na pragu, ali pa se mi	A
nas je pogoltnilo mesto, meni prestrašenemu	neusmiljeno	in grozno v svoji črni brezmejnosti. ”Nazaj	A
Klado ima v ustih!“ Smejali so se hrupno in	neusmiljeno,	ali polagoma so se razsrdili, ker je Mihov še	A
in ni mogla dalje, toda prijelo jo je trdo in	neusmiljeno	za roko ter jo suvalo ...”Otroci so lačni, lačni	A
kolena, pa se ubraniti ne more; smrt ima trdo in	neusmiljeno	roko, zgrabi za vrat in ne izpusti več, potiska	A
hotelo izdihniti življenje in je stiskala smrt	neusmiljeno	za vrat, se je izlil na hišo božji blagoslov	A
zatiskal si je ušesa, ali slišal je razločno vsako	neusmiljeno	besedo, ker poslušalo je njegovo prestrašeno	A
luč nekaj neznanega iz tujih krajev, udarilo	neusmiljeno	med praznike, povesti in pravljice.Pošta je	A
preziranih, prevaranih ljudí, tistih ljudí, ki so	neusmiljeno	vrženi na cesto in ki nimajo mesta, kjer bi	A
globoko v dnu, iztrgati jo je treba siloma,	neusmiljeno,	pa naj se razlije kri.Ker iztrgati jo je treba	A
božji zapovedi!“ Polikarp pa se je nasmehnil	neusmiljeno.	”Gospod župnik, svoje ime sem vam prinesel	A
gospod profesor, kolikor je nepotrebna, bi bilo	neusmiljeno,	če bi obsodili na križ ves nedolžni narod!“	A
života se je ovilo spolzko ščavje, vleklo ga	neusmiljeno	k strašnemu dnu.Vedel je, da je smrt na dnu	A
žeblje so bili poruvali iz zida in še s tako	neusmiljeno	silo, da se je razsul omet po tleh.Bele lise	A
še nisem videl, le toliko vem, da govori sámo	neusmiljeno	resnico. Ta mi je oznaníl, da je umrla od lakote	A
malokaterem je stalo znamenje. Obšla ga je grenka,	neusmiljeno	pekoča zavest, da med vsemi tistimi, ki so tiho	A
ni utelešenih nikjer; in vendar je vse tako	neusmiljeno	resnično, kakor je resnično kesanje.Kar je bilo	A
usta kakor mrzla snežnica, lega ledeno na prsa...	Neusmiljeno	je življenje, glej, ne ozre se, ne postoji za	A
nego bi bila v resnici. Njeno srce je razbil,	neusmiljeno	ga je uklenil v svojo službo in tako bi ga vlačil	A
so vozili vozovi. Kolesa so trla in trgala	neusmiljeno	tiste nežne bele lističe, tiste komaj še razvite	A
čelom tal. ”Grešnik sem, o Gospod, ne sodi me	neusmiljeno!	“ * Za mizo so sedeli rodoljubi	A
vračala, je prvi napregel osojniški in še nalašč	neusmiljeno	švrkal, zato da bi napravil razbojniku prisojniškemu	A
in selišče Adlešičev, Juranov, Špeharjev se	neusmiljeno	razkopava: Azijati napajajo konje, vlačijo jim	A
volkov ... U, gorje, kamor se zaženo besni levi,	neusmiljeno	bo pela smrtna kosa. »Naprej!« ukaže Herbart	A
že butnejo Herbartovi ob zadnje prapore in	neusmiljeno	lomastijo po pehoti.V hipu je janičarski zid	A
od nikoder ni človeškega odmeva. Le plamen	neusmiljeno	lomasti in zubelj hlasta okrog in okrog.Herbartu	A
prošnje, kletev, vse v krvi ... A kristjani sekajo	neusmiljeno,	besni, zdvojeni, brez nade v zmago, brez upa	A
razvrste, so že obkoljene, izgubljene. Turki sekajo	neusmiljeno,	potiskajo Kranjce in Uskoke v vrtinec; razvneti	A
je stoprav Nežina srajca, katero je bila tako	neusmiljeno	zrezala, opravljaje vneto lepo delo usmiljenosti	A
Poiščem tebe za ušesa,« je viknil mesar in pri tem	neusmiljeno	zadel z nogo v kolo izpod lope gledajočega voza	A
Raje vržem vse v ogenj,« se je rotil mesar in	neusmiljeno	mečkal bankovce.Čutil je, da ne bo ni eden ostal	A
ognjišče. Pa je prišla Neža in ga je spodila	neusmiljeno.	Hočeš, nočeš je krenil Anže iz kuhinje in zadel	A
Strah za Jurčka me je prevzel. Prav grdo,	neusmiljeno	sem storila.Nisem ti stregla, nisem branila	A
se bičal, kakor da biča nekoga drugega, trdo,	neusmiljeno,	sovražno. * V nedeljo je bilo.	A
potegne neobzirno odejo raz bolno dekle in jo	neusmiljeno	razgali. Vikar osupne in pokrije bolno	A
odgrnil, tako leži bolno dekle še vedno vsa	neusmiljeno	gola pred njim.V toplem usmiljenju se ove vikar	A
vidijo. Ne ženskih udov, ne telesa dekliškega,	neusmiljeno	bogega, lepega, golega; nekaj drugega, onstran	A
tu in zdaj ne more potrditi, ne more udariti	neusmiljeno.	Ves je zmeden in slab.	A
ženska nase, na svoje žalostno, lepo in mlado in	neusmiljeno	golo telo.Vročina iz tegá telesa udarja duhovnemu	A
navodilih blaženega Antona od Kala! Od tedaj si je	neusmiljeno	tepel kožo svojo, in izvestno mu je večni Bog	A
naprej!« . / . / stran 150 . / »Ne govori tako	neusmiljeno!	« je tarnal Andrej.»Rojena je ženska, ki zasede	A
besede, vlival smrt v mlado dušo in trgal z	neusmiljeno	roko upe iz nje.In ali jih morda ni takih »pesimisto	A
ni lagal in da bi ga Meta vendar ne bila tako	neusmiljeno	pahnila od sebe, če bi se ne dvigalo nekaj med	A
izpregovoriti. »Ali bolni niste!« govoril je baron	neusmiljeno.	»Če pa hočete poslušati dobre svete, dajte vpreči	A
moral pričeti oster tek, ker so baronove ostroge	neusmiljeno	orale po njegovih rebrih. - Kakor otroka	A
zopet združiti, kar je bila razmetala poprej z	neusmiljeno	svojo roko!Jaz in kontesa Serafina naj bi zopet	A
obrusil. Ali brusili in pilili so Nemci potem z	neusmiljeno	roko še celi dve stoletji, da se je končno kamen	A
mrtvaškobledega lica. Medvedov udarec mu je	neusmiljeno	pretrgal rame, tako da se mu je vsekala rana	A
bi ga ubil prav ondi, kjer me je óni trgal z	neusmiljeno	svojo šapo!l V dolu se veselo oglasi lovski	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani