nova beseda iz Slovenije
sleherni, ki se bo usekoval zoper pravilnik, | neusmiljeno | izgubil svoj položaj brez disciplinarne preiskave | A |
modrosti? Pa se mi svet in na svetu ljudje | neusmiljeno | zde čudni ‒ ne vem, ali se zde drugim tudi. | A |
tretji teden pa jih docela razveljavijo in jih | neusmiljeno | boli, če katera stvar v miru ostane dalj kot | A |
da si tisti, ki je pisal tisto pismo, in boš | neusmiljeno | zaprt. Sedaj pa so iznašli še glas in je ta | A |
ali ne bo dal pokusiti onega črnega likerja. | Neusmiljeno | je dober!Pa naš ded bolj rad pozabi gostom postreči | A |
odločil. V knjigah se toliko bere o ljudeh, ki | neusmiljeno | mučijo uboge ptičke pevce ‒ morebiti so mu bile | A |
Tončkom. Tonček se je zbudil in se je pričel | neusmiljeno | dreti.Usule so se okrog njega blažene duše in | A |
trgali po listih, da so kar cunje letele, in | neusmiljeno | so ga zmerjali, kakor da je župan, veliki ali | A |
Razred pa je drvel iz klopi, da pobira, pa je | neusmiljeno | pričel kihati in en basovski glas je dejal, | A |
drl mogočno, iz globine duše, prepričljivo in | neusmiljeno. | Nihče pod milim nebom se ne zna tako dreti, kakor | A |
bil peklenski lov.« Prav tedaj je spet tako | neusmiljeno | zaropotalo v drvnici, kakor bi se ves kup drv | A |
Previdno je odklenil duri. Ključ je tako | neusmiljeno | zaškripal, da še nikoli tako, odkar je stala | A |
nameril na belega petelinčka, ga v nekaj skokih | neusmiljeno | zagrabil in ga ves prevzeten vlekel proti Hudourniku | A |
Pravite, da je amerikanske pasme? Kdo vas je tako | neusmiljeno | napetnajstil?« »Res, res je posebno žlahtna | A |
in sto korakov daleč, ga je Lisko začutil in | neusmiljeno | rjul.Gospodarja je predramil, da je večkrat | A |
kaj vesel. Koledar mu je pokazal, da se dopust | neusmiljeno | bliža koncu.Samo ubogih šest dni ga še ima. | A |
kam bi krenil: ovčar, lovec in krojač so ga | neusmiljeno | prelisičili. Sredi vasi je stala krčma. | A |
kateri se je sredi čutar utaboril Radovan. | Neusmiljeno | je bil na plunko in takisto neusmiljeno praznil | A |
Radovan. Neusmiljeno je bil na plunko in takisto | neusmiljeno | praznil čutare, da mu je glava med petjem omahovala | A |
svisli, se zaril v slamo in se razjokal tako | neusmiljeno | žalostno, da so me oponašala jagnjeta pod menoj | A |
groza! Mlatilnica je hreščala, kadilo se je | neusmiljeno | in pod streho je bilo tako neznosno vroče, da | A |
dobivala vonj po še zaprtih krizantemah, ji je | neusmiljeno | razpiral oči.Bila je budna kakor opoldne in | A |
mu je roka zdrsnila z roba mize, glava je pa | neusmiljeno | kinknila na eno ali drugo stran, se je zdaj | A |
ne izrežemo odpadništva prav pri koreninah z | neusmiljeno | doslednostjo ... Zalesje se je dolgo prav | A |
svojimi zvezami poseže v kolesje, ki je tako | neusmiljeno | pograbilo njegovega varovanca.Bal se je, da | A |
noč za nočjo iz drugega sveta in bi jih tako | neusmiljeno | strašil, da bi umirali v smrtni grozi ...Marsikatero | A |
krvoločne roparice zakopov, in ga grizle z | neusmiljeno | vztrajnostjo.Nemirno se je premetaval po trdih | A |
onesveščena, omamljena? Morda se dušita pod | neusmiljeno | grobljo, pod katero jima odteka poslednja kaplja | A |
ljudi z malovrednim papirnatim denarjem in jim z | neusmiljeno | strogostjo odvzemala poslednje zaloge živeža | A |
odkril dobrega v sebi... Tedaj šele sem uvidel z | neusmiljeno | jasnostjo, da sem bil ves čas nesrečen, ker | A |
Ubogi Martinec, moj dragi! -- Zakaj bi bilo | neusmiljeno | njeno srce, če so tako lepe njene oči?... Samo | A |
ko je poljubil njegovo čelo. Tako je šel v | neusmiljeno | smrt.Kakor seže bela roka v noč, je segel njen | A |
nisem mogel, ne zastokati; tiščalo mi je srce z | neusmiljeno | silo. Gospodinja je stopila v izbo. | A |
ustavila ... bi ne bilo več humoristično ...“ ”To je | neusmiljeno! | “ ”Blago je! | A |
sramú. Bila je med smrekami, ki so padle pod | neusmiljeno | sekiro človeka. Lenart je vedel, odkod da | A |
nogami, sklonil se je in je bìl, neprestano, | neusmiljeno, | dokler niso omahnile roke.Nato je zgrabil telo | A |
nekoga med nami, da so ga držali v kleščah ter ga | neusmiljeno | naklestili.Čemú pač? | A |
tistih mladih letih, ko je tako zgodaj in tako | neusmiljeno | planila name grenka krušna skrb.Izmučeno srce | A |
prestrašeno, izžeto in izsesano posluša večni, | neusmiljeno | terjajoči klic: ”Daj kruha!Kruha! | A |
mora na dan ... Čutil sem zadosti težko njihovo | neusmiljeno | roko in treba je, da tudi oni čutijo mojo ... | A |
psihologija kakor kuga in je razsajala tako | neusmiljeno, | da sem celo jaz, njen bolnik, z resničnimi solzami | A |
duše, zakaj sirotno lupino je teplo življenje | neusmiljeno. | Ali nikoli se nisi razjokal ob tem hudem in neprestan | A |
ponavljal leno, zaspano: ”Za nas Bogá prosi!“ | Neusmiljeno | je žgalo sonce, žarki so rezali kot svetle britve | A |
ustmi. V očeh, teh mirno vprašujočih, je bilo | neusmiljeno | zaničevanje, je bila tista premoč duhá, pameti | A |
menoj vred. Njegove misli so ravnale z nami | neusmiljeno. | Tu nas je katera prijela za ušesa in vlekla z | A |
Kaj bolj? Brez mej je oboje in oboje brez mej | neusmiljeno, | lepota in nezvestoba!Dal sem ti bil svoje srce | A |
Nikar naj ne ugledam takega smrkavca na cesti! | Neusmiljeno | ga bom naklestil in očetu bom poslal žendarje | A |
žendarji še veliko brigali niso, kdo ga je bil tako | neusmiljeno | pobožal.Kaj pravite?“ | A |
bilo vpreženo in voznik, čemeren starec, ga je | neusmiljeno | obdelaval z bičem.Jutro je bilo. | A |
začetka ponevedoma storjen in od roda do roda | neusmiljeno | kaznovan.Ječa in prisilna delavnica klestita | A |
dotlej mi ni bilo udarilo na dušo s tako trdo, | neusmiljeno | silo, da sem zavržen grešnik. - XII | A |
samem hipu je bilo mahoma vse razodeto, nasilno, | neusmiljeno. | Dolgo je stala mati na pragu, ali pa se mi | A |
nas je pogoltnilo mesto, meni prestrašenemu | neusmiljeno | in grozno v svoji črni brezmejnosti. ”Nazaj | A |
Klado ima v ustih!“ Smejali so se hrupno in | neusmiljeno, | ali polagoma so se razsrdili, ker je Mihov še | A |
in ni mogla dalje, toda prijelo jo je trdo in | neusmiljeno | za roko ter jo suvalo ...”Otroci so lačni, lačni | A |
kolena, pa se ubraniti ne more; smrt ima trdo in | neusmiljeno | roko, zgrabi za vrat in ne izpusti več, potiska | A |
hotelo izdihniti življenje in je stiskala smrt | neusmiljeno | za vrat, se je izlil na hišo božji blagoslov | A |
zatiskal si je ušesa, ali slišal je razločno vsako | neusmiljeno | besedo, ker poslušalo je njegovo prestrašeno | A |
luč nekaj neznanega iz tujih krajev, udarilo | neusmiljeno | med praznike, povesti in pravljice.Pošta je | A |
preziranih, prevaranih ljudí, tistih ljudí, ki so | neusmiljeno | vrženi na cesto in ki nimajo mesta, kjer bi | A |
globoko v dnu, iztrgati jo je treba siloma, | neusmiljeno, | pa naj se razlije kri.Ker iztrgati jo je treba | A |
božji zapovedi!“ Polikarp pa se je nasmehnil | neusmiljeno. | ”Gospod župnik, svoje ime sem vam prinesel | A |
gospod profesor, kolikor je nepotrebna, bi bilo | neusmiljeno, | če bi obsodili na križ ves nedolžni narod!“ | A |
života se je ovilo spolzko ščavje, vleklo ga | neusmiljeno | k strašnemu dnu.Vedel je, da je smrt na dnu | A |
žeblje so bili poruvali iz zida in še s tako | neusmiljeno | silo, da se je razsul omet po tleh.Bele lise | A |
še nisem videl, le toliko vem, da govori sámo | neusmiljeno | resnico. Ta mi je oznaníl, da je umrla od lakote | A |
malokaterem je stalo znamenje. Obšla ga je grenka, | neusmiljeno | pekoča zavest, da med vsemi tistimi, ki so tiho | A |
ni utelešenih nikjer; in vendar je vse tako | neusmiljeno | resnično, kakor je resnično kesanje.Kar je bilo | A |
usta kakor mrzla snežnica, lega ledeno na prsa... | Neusmiljeno | je življenje, glej, ne ozre se, ne postoji za | A |
nego bi bila v resnici. Njeno srce je razbil, | neusmiljeno | ga je uklenil v svojo službo in tako bi ga vlačil | A |
so vozili vozovi. Kolesa so trla in trgala | neusmiljeno | tiste nežne bele lističe, tiste komaj še razvite | A |
čelom tal. ”Grešnik sem, o Gospod, ne sodi me | neusmiljeno! | “ * Za mizo so sedeli rodoljubi | A |
vračala, je prvi napregel osojniški in še nalašč | neusmiljeno | švrkal, zato da bi napravil razbojniku prisojniškemu | A |
in selišče Adlešičev, Juranov, Špeharjev se | neusmiljeno | razkopava: Azijati napajajo konje, vlačijo jim | A |
volkov ... U, gorje, kamor se zaženo besni levi, | neusmiljeno | bo pela smrtna kosa. »Naprej!« ukaže Herbart | A |
že butnejo Herbartovi ob zadnje prapore in | neusmiljeno | lomastijo po pehoti.V hipu je janičarski zid | A |
od nikoder ni človeškega odmeva. Le plamen | neusmiljeno | lomasti in zubelj hlasta okrog in okrog.Herbartu | A |
prošnje, kletev, vse v krvi ... A kristjani sekajo | neusmiljeno, | besni, zdvojeni, brez nade v zmago, brez upa | A |
razvrste, so že obkoljene, izgubljene. Turki sekajo | neusmiljeno, | potiskajo Kranjce in Uskoke v vrtinec; razvneti | A |
je stoprav Nežina srajca, katero je bila tako | neusmiljeno | zrezala, opravljaje vneto lepo delo usmiljenosti | A |
Poiščem tebe za ušesa,« je viknil mesar in pri tem | neusmiljeno | zadel z nogo v kolo izpod lope gledajočega voza | A |
Raje vržem vse v ogenj,« se je rotil mesar in | neusmiljeno | mečkal bankovce.Čutil je, da ne bo ni eden ostal | A |
ognjišče. Pa je prišla Neža in ga je spodila | neusmiljeno. | Hočeš, nočeš je krenil Anže iz kuhinje in zadel | A |
Strah za Jurčka me je prevzel. Prav grdo, | neusmiljeno | sem storila.Nisem ti stregla, nisem branila | A |
se bičal, kakor da biča nekoga drugega, trdo, | neusmiljeno, | sovražno. * V nedeljo je bilo. | A |
potegne neobzirno odejo raz bolno dekle in jo | neusmiljeno | razgali. Vikar osupne in pokrije bolno | A |
odgrnil, tako leži bolno dekle še vedno vsa | neusmiljeno | gola pred njim.V toplem usmiljenju se ove vikar | A |
vidijo. Ne ženskih udov, ne telesa dekliškega, | neusmiljeno | bogega, lepega, golega; nekaj drugega, onstran | A |
tu in zdaj ne more potrditi, ne more udariti | neusmiljeno. | Ves je zmeden in slab. | A |
ženska nase, na svoje žalostno, lepo in mlado in | neusmiljeno | golo telo.Vročina iz tegá telesa udarja duhovnemu | A |
navodilih blaženega Antona od Kala! Od tedaj si je | neusmiljeno | tepel kožo svojo, in izvestno mu je večni Bog | A |
naprej!« . / . / stran 150 . / »Ne govori tako | neusmiljeno! | « je tarnal Andrej.»Rojena je ženska, ki zasede | A |
besede, vlival smrt v mlado dušo in trgal z | neusmiljeno | roko upe iz nje.In ali jih morda ni takih »pesimisto | A |
ni lagal in da bi ga Meta vendar ne bila tako | neusmiljeno | pahnila od sebe, če bi se ne dvigalo nekaj med | A |
izpregovoriti. »Ali bolni niste!« govoril je baron | neusmiljeno. | »Če pa hočete poslušati dobre svete, dajte vpreči | A |
moral pričeti oster tek, ker so baronove ostroge | neusmiljeno | orale po njegovih rebrih. - Kakor otroka | A |
zopet združiti, kar je bila razmetala poprej z | neusmiljeno | svojo roko!Jaz in kontesa Serafina naj bi zopet | A |
obrusil. Ali brusili in pilili so Nemci potem z | neusmiljeno | roko še celi dve stoletji, da se je končno kamen | A |
mrtvaškobledega lica. Medvedov udarec mu je | neusmiljeno | pretrgal rame, tako da se mu je vsekala rana | A |
bi ga ubil prav ondi, kjer me je óni trgal z | neusmiljeno | svojo šapo!l V dolu se veselo oglasi lovski | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |