nova beseda iz Slovenije

France Prešeren: Poezije, poved v sobesedilu:



PESMI Strunam Strune! milo se glasite, milo, pesmica! žaluj; srca bolečine skrite trdosrčni oznanjuj: kak bledí mi moje lice, kak umira luč oči, kak tekó iz njih solzice, ki ljubezen jih rodi; od željá kako zdihuje, po nji hrepeni srcé, kak mu je veselje tuje, kak od sreče nič ne ve; kak s seboj me vedno vleče, koder hodi, njen obraz, kak obličje nje cveteče v srcu nosim vsaki čas; in kak vé, ki bi nje hvalo rade pele zanapréj, ak se ne usmili kmalo, mórte utíhnit′ vekoméj!

Té in take vé nosíte tožbe, strune! tje do nje; ako mór′te, omečíte neusmiljeno srcé.

Dekletam Padala nebeška mana Izraelcam je v pušavi; zginila je, ak pobrana ni bila ob uri pravi.


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA