nemiren (487)

prime za prsi: Saj sem vedel. JOŽEF: Zato imam	nemiren	sen. FRANC: Kdor ima nemiren sen, ta sanja	A
JOŽEF: Zato imam nemiren sen. FRANC: Kdor ima	nemiren	sen, ta sanja.Sanjal si.	A
rad kot jaz Lenčko, se ne moti, oče. URH	nemiren	‒ jezen: Kako je to mogoče?Pa zdaj, ko je žena	A
Zopet žvižga, ki se oddaljuje. MARTIN	nemiren	vstane, gre proti vratom in se vrne: Prekleto	A
To je nekaka zamena ... Vstane	nemiren:	Ali bi se ne spodobilo, da bi bil v tem trenutku	A
o v k a, K a d i v e c KADIVEC ves čas	nemiren,	sede in vstane: Delikatna stvar je, milostiva	A
na ves glas, Pred nama leží tù že znana vas.	Nemiren,	továriš si moj, se mi zdí ... Čuj, mêni še bolj	A
začutiti nenaklonjenost, odpor do koga zolj ‒	nemiren,	nestrpen, siten njihen ‒ njihov izplati	A
Pet ur predavanj. Čas,	nemiren	fant, valpet neskončne nemške zgodovine: jaz	A
kraju, moža so prenesli v posteljo. Postal je	nemiren,	zvečer se mu je popolnoma zbledlo.Dobil je tudi	A
izložbenim oknom. Branko pa je stal pred njim,	nemiren,	ko da hoče skriti očeta.Boji se stopnic, ki	A
vse zastrto po ti novi nelogičnosti, ki kakor	nemiren	curek znova in znova rodi neuglašenost.Gotovo	A
nizu takšnih pričevanj v sebi bolj razklan in	nemiren,	vsekakor pa osiromašen. Zato sem mu hvaležen	A
dolgi prisrčni Don Kihot iz Ljubljane, zmeraj	nemiren,	poln iznajdljivosti in trdoživega humorja, je	A
A kaj, morebiti je zdaj tudi moj korak takó	nemiren	prav zavoljo tega, ker se mi potopljene podobe	A
potegnjen ko kak Holandec, a bolj gibčen in	nemiren,	z ozkim, zagorelim obrazom.Pa črnolas.	A
skrlí in teles v beli vročici, medtem ko je on	nemiren	in neutešljiv brodolomec z okusom slane vode	A
Pavletu Merkuju Ko je šel iz kina, je bil	nemiren	in ves pesniški kakor zaljubljenec.Saj menda	A
dežne kapljice. Vendar je bil zdaj on tudi	nemiren.	Tako rahlo in nerazločno nemiren je človek,	A
zdaj on tudi nemiren. Tako rahlo in nerazločno	nemiren	je človek, ki je nekaj pozabil, a ne vé, kaj	A
gledališču. Z ljubeznijo je bilo seveda drugače,	nemiren	in nepotešen je bil, ko draga oseba ni bila	A
ko so jo gnali k biku. To je bil znamenit in	nemiren	dan.Najprej so Bavšo v hlevu obrisali s starimi	A
je, da je ležal komaj nekaj minut. Bil je	nemiren	in ni mogel zaspati.Dom je bil tako blizu.	A
naraščale, vrbje je poganjalo in Žef je postal	nemiren.	V mrzlih jutrih je postajal na pragu in širil	A
grozeče štrlijo izpod nosa. Poštar je bled in	nemiren.	Ves čas se prestopa, toda naj se še tako skuša	A
prisluškoval, kdaj bosta mama in oče zaspala. Bil sem	nemiren	in še sem drhtel, a zdaj že od sreče, ker sem	A
počesan ni bil. Vse je kazalo, da je samosvoj in	nemiren	človek, toda vplival je pomirljivo vzpodbudno	A
ves dan zunaj, verjetno pa je bil tudi v sebi	nemiren,	saj ni imel nikjer obstanka.Niti pet minut ni	A
prisluškoval, kdaj bosta mama in oče zaspala. Bil sem	nemiren	in sem še drhtel, a zdaj že nekako od sreče	A
vedno sliši treskanje in bobnenje. Boris, vedno	nemiren	in prožen kakor vzmet, prileti po klancu in	A
skupine, ki jim je bilo težko priti na sled.	Nemiren	korak je imel nekega dne, ves dan tak nemiren	A
Nemiren korak je imel nekega dne, ves dan tak	nemiren	korak, v gozdu, na polju, v hiši.Vročina mu	A
Tudi ta za ograjo je nehal divjati. A bil je	nemiren.	Slutil je njegovo negibno navzočnost.	A
stanovanja svojega učenca in mladega prijatelja,	nemiren	je in zaskrbljen.Potem gledata skozi okna študentove	A
potrebujem, pravi oče Inocenc, pueblo je tako	nemiren,	zmeraj se kaj važnega dogaja, človek bi mislil	A
Pomirite se, kolega,« reče Fred. »Saj ni	nemiren,	« reče Meg.»Slabo mu je.«	A
besede, kot so zbegan, odrinjen, ljubosumen,	nemiren	ali kaj takega. Res pa je, da mi v tem prijaznem	A
Kašasta brozga pod nogami. Kratek	nemiren	spanec v tej sobi, ki bo moje bivališče.Okrog	A
dvanajst. Obšel jo je strah, ker je bil mož tako	nemiren	in je govoril tako čudno.Pritisnila se je h	A
otročje glasove je trgalo ihtenje. Oče pa se je	nemiren	obračal v postelji, blebetal čudne besede o	A
parkrat na hodnik in prisluškoval in se vrnil spet	nemiren,	neodločen, kakor mesečen v svojo spalnico.	A
da kdo piše z jeklenim peresom, je postajal	nemiren,	glava ga je jela boleti in tisti dan se mu ni	A
obzorjem zaredili prvi temni oblaki, je postal	nemiren	in negotov.Živčno si je privzdigoval klobuk	A
zaudarjamo po domači mlaki, je postajal vse bolj	nemiren.	Kot svinje čakamo, da nam sámo pade v korito	A
Buterni v postelj, ko je bil še dete in sila	nemiren,	‘da ga niso nadlegovali zli duhovi’, v resnici	A
z veliko zajemalko jo razdajajo. Jaz pa sem	nemiren,	neučen in zelen za uhlji, neugnan, v zmotah	A
klel Damjan na svojega rjavca, ki je bil zelo	nemiren,	kadar mu je švigalo povesmo preko križa »Niti	A
stajo!« sem posvaril gosta. »Vselej je tako	nemiren,	kadar nima svojega gospodarja doma.«Črž je šel	A
glavi ter pljuval proti Agi, ki je postal zopet	nemiren,	češ, kaj morem jaz za to, če so huzarski konji	A
tega Tončka je mešal s čevljarjevim Tončkom in	nemiren	je bil, kakor da se boji za lastnega sina, ki	A
Pirčeva je zanikala. »Če bi se zbudil in bil	nemiren,	nikar ne tarnaj in ne kriči, da ga ne splašiš	A
sredstvi, to je slaba stran miru. Če je razred	nemiren	in hoče gospod profesor, da bo mir, s pestjo	A
Hodil sem in hodil, sekirice nikjer. Ves	nemiren	sem se podvizal.Šel nazaj, šel na levo, šel	A
podružnici je zazvonilo dan. Lovec je postal	nemiren.	Obe roki je zaslonil za uhlja in obračal glavo	A
fanta,« je mati tihoma oponesla očetu. »Kako je	nemiren.	Še božjast se ga lahko loti.«	A
očetom v Radovljico, se je upiral in branil ves	nemiren:	»Počakajte, saj se ne mudi tolikanj.	A
premagaj se, lepo te prosim ‒« On je postal	nemiren	in zahteval: »Brž, brž!«	A
delavce na dveh zemljah.« Matica je spreletelo in	nemiren	je segel po kozarcu. »Mara zame Jančarica,«	A
skritega na srcu pod tuniko. Iztok je postajal	nemiren.	Blagovest je!	A
ribice. Kljub temu se je oziral čedalje bolj	nemiren	skozi impluvij na nebo.Raztrgani oblaki so hiteli	A
službe pri Smrekarju. Dokler je bil doma, je bil	nemiren	in razburjen.Pogledaval je na uro in glasno	A
mu je silila vročica, po udih ga je zeblo.	Nemiren	in zbegan je hitel proti domu.Niti lahko noč	A
« »Z doma, ker sem bil poreden, neugnan in	nemiren	kakor vrela voda.Toda danes natanko vem, da	A
Boltežarja je bolelo.	Nemiren	se je dvignil in sedel na posteljo.	A
poiskal. A Gašper se mu je umikal, dokler ni oče	nemiren	vprašal: »Kje vendar tiči Lucija?«	A
Šimen se je tiho umaknil in šel na dvorišče.	Nemiren	je hodil sem ter tja.Vzel je sekiro s tnala	A
na smrekoviti Dobrač, bolj je postajal deček	nemiren.	Že nekaj časa ga je motilo nestrpno mukanje lačnih	A
njem ni zbudilo pravo občutje - bil je nekako	nemiren	-, morda po krivdi soparnega vzdušja ali zaradi	A
niti za trenutek pojenjala. Lovrekov spanec je	nemiren;	moti ga zmeden krogotok raznoraznih predstav	A
nagledati premile lepote ... Toda kako čudno je	nemiren	ljubki grič, s katerega se ozira Beli dvor	A
kje predrzna beseda, široka kretnja? Pogled je	nemiren	in zamišljen, beseda šepeče in se zatika.	A
delavec je bil. Tudi on je bil razgret, ves	nemiren,	in pil je veliko. ”Brž, Tini!“	A
ji bile oči in vsa je bila trudna; dan je bil	nemiren	in dolg, kakor takrat, ko se je vozila po železnici	A
mestu, ali trgu, ali večji vasi. Zrak je bil	nemiren,	razsekan - že so motili tišino odmevi daljnih	A
oproščenje. Ko se je zmračilo, je bil on zmerom bolj	nemiren,	molčljiv in teman. ”Ali ne bi šli malo na	A
jo je poslal!“ Globoko zamišljen, potrt in	nemiren	je šel preko ceste v urad.V temni veži mu je	A
nehvaležnem srcu ...“ Zavzdihnil je, zaspal je	nemiren	in žalosten. In ko je vdrugič zaspal, je stal	A
Dolarjeve gostilnice, je čutil vsakdo razgret in	nemiren:	”To je trenotek!“ Gospa davkarjeva je bila	A
Spančkaj, Hanca ... aja, tutaja!“ Otrok je bil	nemiren,	bolan, čelo je bilo nabrano v prezgodnje gube	A
poznala, njegov pogled je bil tuj, svetal in	nemiren.	Hitro ji je podal roko, stisnil jo je, da jo	A
pogled njenih drobnih, mežikajočih oči je bil	nemiren,	na vse strani, še preko plota je govoril ter	A
železniškega voza, glas mu je bil hripav in pogled	nemiren.	Kmalu pa je vdano oprl komolce ob mizo, lica	A
stran 209 . / oči so gledale svetlejše, toda	nemiren,	kakor trudoma zatajevan, je bil njih ogenj.	A
globljim glasom. Smehljaj njegovih usten je bit	nemiren,	spolzek in nelep; toda bil je smehljaj.Šinila	A
umaknil jo je hitro in je šel. Potrt in ves	nemiren	se je vračal Kačur proti domu.K tlom ga je tiščala	A
klanjal. ”Ali so bile sanje?“ je prašal še ves	nemiren,	ko je odprl oči. ”Brigajo me tvoje sanje	A
Nemirno obrača Pegaz glavo. In po pravici je	nemiren	in zbegan.Za Milikovičem se dreví v daljni dalji	A
vedi, kaj si je bila izmislila! Kakor sem bil	nemiren	in vesel, iz misli mi ni mogel njen obraz in	A
čas ustavil, vidim človeka, ki se je hlasten,	nemiren,	vzburjen, od svojega srca gnan in od tujega	A
visoko rasla trava, njegov pogled pa je bil	nemiren	in plah.Nato se je vrnil v mrtvašnico; zakaj	A
Zjutraj se je Mihov napravljal z doma. Bil je ves	nemiren	in razburjen, glava ga je bolela.Pospravil je	A
pozdravilo, je ves ostrmel; nato pa je begal	nemiren,	omamljen, brez misli, kakor otrok pred veselim	A
neprimeren za resnega človeka; zato ga je preklical ...	Nemiren	in zamišljen se je oblekel, umil, ter počesal	A
Drugega ni bilo in šli so. Ves dan je bil	nemiren,	strašen - divji obrazi in kletve; oče je kašljal	A
. / . / stran 72 . / Njen obraz je bil ves	nemiren,	dvoje kapelj krvi je bilo stopilo v lica, noge	A
odvezo!“ Upihnil je svečo, zaspal je vroč in	nemiren.	Komaj je zaspal, ga je poklicalo z mehkim glasom	A
polni sonca in smeha. Prikazal se je mlad obraz;	nemiren	sončen žarek, otroški smehljaj, je poigraval	A
opotekel ob mizi. Kakor je bil prej glasen in	nemiren,	in kakor se je bil vdal jokavi bridkosti, ga	A
STRIC ŠIMEN I	Nemiren	se je Marko prevračal pod odejo; oblil ga je	A
postrezi gostom!“ Olga je šla, Ksenofon je ostal;	nemiren,	skoraj začuden je bil njegov pogled. ”Tovariš	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani