Brez moči je zdrknil na tla in skoraj v istem trenutku trdno zaspal, čeprav ni bila višje zgoraj vojna vihra niti za trenutek pojenjala.
Lovrekov spanec je nemiren; moti ga zmeden krogotok raznoraznih predstav. Njegova duša ne ve, kam naj se obrne: plašno bega naokrog, dviga, spušča in poganja se med mlečnobelimi oblaki ter hiti po ozkih in strmih gorskih stezah.