nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Romanje gospoda Houžvičke, poved v sobesedilu:
Med prsti čutim hladni vrat steklenice, med zobmi hrapavo površino papirja, ki oklepa cigareto, pod nogami trd, črn asfalt. Prav nič mi ni mar za ta ali oni trenutek, ko grem proti gostilni na vogalu, proti temni in hladni, nizki in vlažni čumnati, kjer bom dobil pivo, kjer se pijanci pijansko ogledujejo in momljajo predse nerazumljive, čudne besede, prav nič mi ni mar za ta ali oni trenutek, še najmanj pa za besede, kot so zbegan, odrinjen, ljubosumen, nemiren ali kaj takega. Res pa je, da mi v tem prijaznem času nihče na svetu, niti jaz sam, ne zmore dopovedati tistega, kar vztrajno odrivam od sebe.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani