megla (3.113)

MILKA: Hladno? IGNAC:	Megla.	Dež.	A
mene, - . / . / stran 109 . / toda kakor da je	megla	pred menoj!... Govorila sva še ravnokar z Dobnikom	A
bolj plešete in kričite, tem gostejša vam je	megla	pred očmi. In to je dobro.	A
se je posušila, izgubila! Še zdaj je v zraku	megla	tvojih vzdihov, še zmirom slišim tvoje stokanje	A
Kadar gre veter po gozdovih ali kadar pada	megla	v podvečer, vse mi je všeč.Še te naše skale	A
znanka verna, ali k meni plavaš spet, težka kot	megla	večerna, mrzla kakor gorski led? Ali trudnega	A
bil je čas prerójene nature, ko plava lahna	megla	vrh gorà, ko se planinski svet ljubó smehljá	A
pogovor, ko na ušesa več ne bije, ko zjutrejna	megla	se v nič razide; kar v bukvah je natisnjen′ga	A
duše moje izginil je poprejšnji čas kot	megla	v gori, ko sem gledal presrečen v jasni tvoj	A
Ali moje srce noče ... Pred očmí blesteča	megla;	v žilah mojih teče ogenj; ves obràz je	A
jaše stari Miloš. . / . / stran 80 . / Hladna	megla	krije vso ravnino; in ne gane se peró na	A
bleščé po hribih, nad gozdovi plava bela	megla	...“ ”Ali čuješ glasno petje, Miloš -- ali	A
nebeški svod, spremljevalec moj je nad gozdom	megla	in tihota polnočna vsa. Kakor sen mehka po svetu	A
tiho tu stojiš kot tajnostno pri pogrebu. Kaj	megla	siva smreke ti objemlje s temo svoje halje in	A
dežne kaplje padajo izpod neba, kot kropila siva	megla	zemljo bi zdaj ‒ mrtveca. Brez zelenja in življenja	A
ropotom zgubi se sad zadnji na tleh ... Ta dušeča	megla	se vali kot oblak, kot skrivnostno kadilo v	A
radost je šla ... tak pusto kot v prirodi večerna	megla.	Kot tam v krčmi obpotni, ki vsa prazna molči	A
je z drevesa v jutro leta zadnji dan ‒ Siva	megla	skrila vrana v plašč svoj rezko je leden, in	A
z anapesti. Od bilk in iz travja spe tenka	megla,	polna prvega zdravja loka je vsa ... Kot na večer	A
divje so gosi, to v mraku je, jeseni, in ko	megla	leži. Molči ves svet pod meglo, i jezero molči	A
gori, in kipe pod njim pogorja in slemena, in	megla	vrh njih svetla leži. Molk je to v vsem božjem	A
Zveri! Strah se kot	megla	ovija med škarpami divje hoje.Misel, ki spi	A
na Migovcu ni vode, zimska pega nima doma,	megla	pa je njena mati. Črna roka Šifrirano sporočilo	A
Ajatutaja, fantek, zaspi.	Megla	nad hišo kodeljo vali, a veter, kmetič skrben	A
Na podplatih se prah nabira.	Megla	iz podzemlja se bo razpršila, to ni moja izbira	A
iskanj, le roža črna, roža sveta postaja bela	megla.	V sedlu neba je gnezdo, v njem črna roža sveta	A
Moj črni tintnik se sprehaja v fraku. Kakor	megla.	Vsa delela zastrta, gluha.	A
je. Na planincah sonce sije, ko dolince še	megla	krije. Pastir pa prav′: juhe, juhe! na planincah	A
noči v vas iti, pa je b′la meglica v jezeri,	megla,	megla v jezeri. Prosila ljub′ca je Boga, da	A
vas iti, pa je b′la meglica v jezeri, megla,	megla	v jezeri. Prosila ljub′ca je Boga, da b′ šla	A
ljub′ca je Boga, da b′ šla meglica z jezera,	megla,	megla iz jezera. Je ljub′ca b′la uslišana, je	A
je Boga, da b′ šla meglica z jezera, megla,	megla	iz jezera. Je ljub′ca b′la uslišana, je šla	A
ca b′la uslišana, je šla meglica iz jezera,	megla,	megla iz jezera. Sem se oženil, se kesam Sem	A
la uslišana, je šla meglica iz jezera, megla,	megla	iz jezera. Sem se oženil, se kesam Sem se	A
ga prevzame strah, ko da se mu hoče narediti	megla	pred trepalnicami.In spet vidi Sergija, kakó	A
razčesavala in razpihavala v mavrično meglo. A ta	megla	ni padala, sapa ji je spodvihovala robove navzgor	A
Pet? Velik strah pa rosí kakor siva	megla	v njegovo vročico in on se ves droben ne more	A
Nacht und Nebel. . /\ .. stran 58 . \/ Noč in	Megla.	Sama noč ne zadostuje.	A
čutil je, da ga oklepa nebrižnost kakor mlačna	megla.	Izvotljena, ohlapna trudnost.	A
če rečeš nekaj, kar ti določi bombažasto bela	megla.	Res, tisti večer je bila takšna megla, da so	A
bela megla. Res, tisti večer je bila takšna	megla,	da so avtomobili vozili takó počasi, da jih	A
nas tukaj, ki cela dolga leta ne vemo, kaj je	megla.	Pa tudi se nam zdi, ko da smo nečastno premagani	A
in skriva morje. Tisti večer je bila torej	megla	in zeblo je.A popoldan sva imela sonce.	A
njegov površnik. S temo je potuhnjeno prilezla	megla.	Počasi se je vlekla z gričev na mestne strehe	A
Obenem pa zebe. Sprva ne; ko pa te	megla	popolnoma omota v svoje bele lovke, tedaj začne	A
rešiti nesvobode, ki se nama vsiljuje kakor	megla,	ki naju oblega; hotela sem reči, da mora biti	A
zavedajo nove tišine niti tega, da visi anemična	megla	nad hišami. Pravzaprav bolj ko prava megla medla	A
megla nad hišami. Pravzaprav bolj ko prava	megla	medla zaprašenost nad svetlobo uličnih žarnic	A
so jo potresli z mokro soljo. Tu na bregu pa	megla	za spoznanje bolj gosta. Nekak prihajajoč,	A
bel, v umirajoči svetlobi lampijonov, ki jih	megla	počasi ovija v svoje lene spirale. Kakor kača	A
ovija v svoje lene spirale. Kakor kača je	megla	zaspano splezala po drogu in liže velike grozde	A
pobočje Balda pa je pokrivala tista svetla	megla,	ki jo na gorskem pobočju pričara sonce, ko je	A
Z doberdobskega jezera se je dvignila bela	megla.	Bori so zašumeli.	A
konec pregrehe. In nad vsem tem se je zbirala	megla.	Skoznjo so kapljale redke, debele deževne kaplje	A
bila svetla. Preko hriba se je vlekla bela	megla.	Po dolini je pihal rahel veter.	A
val za valom se ob skalo meče, ko	megla	iz morja se čez Kras razvleče, Devinski	A
Pne se čez gore v hudi zimi. Sneg je in	megla	se ga krčevito objema na težki poti.	A
Zasledovali so me na poti. In	megla	se me je krčevito objemala s svojimi mrzlimi	A
po strmini na Polog se je dvigala pomladanska	megla,	trava je bila rosna in tu pa tam je iz noči	A
iznad potoka dvigala rahla prosojna jutranja	megla,	šla čez polje, božala zeleno travo, cvetoče	A
Liza, vaški zvonik, sonce na večernem morju in	megla	nad Doberdobom, brajda, loka, laz, godrnjavi	A
maral Simon, z zimo sta prišla v njegovih krajih	megla	in pljučnikatar.Gvaraníji pravijo, je govoril	A
bo sam res moral nazaj v kraje, kjer domujeta	megla	in pljučni katar.Bandeira je še zmeraj in vse	A
imela raje sonce, ampak ni se menila za meglo.	Megla	je spadala k temu mestu, tudi to jutro.Vse življenje	A
zaživelo. V tistih nekaj novembrskih urah, ko se	megla	razkadi, mesto zaživi. Mehki koraki po pločnikih	A
oddaljenim šumom ulice, medtem ko je na šipe legla	megla	poznega ljubljanskega novembrskega popoldneva	A
Evropa, ker je stara napudrana pošast.	Megla,	ki leži po kotlinah.Smetarji, ker niso odpeljali	A
prekrije, nobena veka se ne zapre, nobena lepa	megla	ne pade čeznje, nobena žalost, nič, samo oči	A
Iz rane kar brbota. Neka topla	megla	mu pada čez oči. Domov, reče, domov.	A
duha ne sluha, ker je nad mestom ležala debela	megla	in nebo ni bilo vidno. Gospoda Jakoba Šešerka	A
je zabliskalo in je začutil pekočo bolečino.	Megla	pred očmi se je razkadila, sluh se je vrnil	A
vedno se mu je zdelo, da hiti kdo za njim. A	megla	se je bila razgrnila, in komaj je razločil ribičevo	A
prizor pa se mu pokaže na drugi strani. Gosta	megla	leži do vrha gore, in on stoji na meji sončne	A
vetrc odnese glasove čez hrib in dol. Kakor	megla	izgine prikazen mimo strmečega Jurija, ki stoji	A
hiše. Ko je sneg ponehal, se je razgrnila	megla	po obeh straneh gore, dan potem pa je bil jasen	A
kam gre. Iz Temenice se je vzdigala lahna	megla	in zastirala medle zvezde na nebu.Vse tiho,	A
osumili, in hudo nam zaradi njega.« Studena	megla	je ležala na tihi dolini, ko sta se napotila	A
popoldne, ko se je tiho vzdigala iz Temenice vlažna	megla	in se prijemala rumenega listja.»Gašperček naj	A
je jesen. Zjutraj in zvečer se je vila siva	megla	ob tihi Temenici; težka rosa je legala na travnike	A
Tako je legel sum na obe hiši kakor težka	megla,	ki zapira jasni razgled, in tiha sovražnost	A
če ni sama domišljava, ki bo razpuhtela kakor	megla	pod soncem.Takrat je težko čakala novega pisma	A
ogledoval staro Ljubljano, kadar je ni zakrivala	megla.	To se mu je bolj prilegalo, kot da bi se bil	A
podnevi. Nizko po dolinah je ležala gosta siva	megla,	da bi človek lahko mislil, da je jezero.Skoro	A
rekel bi prazen, dan čemeren in dremoten.	Megla	je bila pala na morje, nebo je bilo pa prek	A
straža odpahne duri in pokuka ven, pa gosta	megla	pokriva zemljo, vreme je neprijazno in kmalu	A
daljnih gora in sosednih gričkov je ovila gosta	megla,	ki jo je mrzli sever zanesel tudi na polja in	A
/ . / stran 5 . / Tamle na levi, kjer je	megla	tačas najbolj visoka in zdaj že kot mleko gosta	A
moti vodo, pogosto nakapljuje, mrzle so noči in	megla	se srebrika v mesečini.Oni prvi podeželski dnevi	A
težko da je prepričevala prebivalstvo o tem, da	megla	ni ne sapa podzemskih zmajev ne peklenski dim	A
dan ni bil, vreme burno, čez kotlino odejasta	megla,	nebo zavešeno in ponekod je rahlo deževalo.	A
vonjaricami iz Jutrovega in domačimi zelišči.	Megla	pritiska med hiše in razteguje med drevjem svoje	A
in Buterna uhaja na prosto izpod drevja, ker	megla	tam svoje razvaljane mokrote nima več kam obešati	A
vidite, to je jesen, če ste za to, spolzka	megla	je širila svoje šotore po tlakih in pločnikih	A
gozdarjeve zamazane zalizce, po katerih se je liki	megla	po travniku plazil ostanek dima.»Govorite, gospod	A
govorila tuzlanska gospoda, da ga je vzela noč in	megla.	Zgodaj v jutro je ukazal zapreči voz, ki je	A
lahne meglice, najvišji vrh je zastirala težka	megla,	kakor bi si bil nadel siv turban.‚V sredini	A
streljali na ona dva, ko stoji zunaj takšna	megla,	da ni pedi ne vidiš pred seboj.« »Usmrtitev	A
komisiji sta dognali, da je nesrečo zakrivila	megla,	ki je povzročila na vseh poljih človeške delavnosti	A
ki je pala v sobo precej za nama tiho, kakor	megla	na polje.Lazar je stopil sredi sobe, mogočno	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani