nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Sanje Vilija Finka, poved v sobesedilu:
Vse postave v tem prostoru se majejo, vse se nagiba in meša v tako prekleto blodišče, da se v mirujočem telesu prebujajo čudni tokovi, čudna brstišča celic. Le oči se napnejo, vse drugo miruje, le zrkla silijo iz lobanje, vse prepredene z rdečimi žilicami štrlijo te votle izbokline ven in nič jih ne prekrije, nobena veka se ne zapre, nobena lepa megla ne pade čeznje, nobena žalost, nič, samo oči, samo teslutijo silno zmešnjavo in divjo zmešnjavo, ki se dogaja zadaj, znotraj, za njimi.
Mogoče je spet ob tretji uri zjutraj, morda je neko noč med tretjo in četrto uro, kajti prav v tem času se mu dogajajo te čudne reči.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani