Tako je prihranil Tetrev sebi veliko potrebnega, otrokom veliko nepotrebnega pota in marsikako urico je preležal in predremal na paši. »Danes bomo pa nekaj drugega naredili,« je dejal ta nadpastir nekega hladnega popoldne, ko se je tiho vzdigala iz Temenice vlažna megla in se prijemala rumenega listja. »Gašperček naj ostane tukaj, da bo vračal; vi drugi pa vsi v gozd in prinesite suhega lesa, kolikor morete nesti.