lej (410)

Ali danes nisi nič prinesel?	Lej	ga, strička!Čemu si pa prišel?	A
snega z oblačil in vesel smeh. GABRIJELA:	Lej	jo, si se kar butnila dol?!Si se kaj polomila	A
Kmalu od blizu glas Tine. TINA (ljubkujoče):	Lej	ga, srček mali, kako si luštkan!Pridi malo k	A
MENTEJ Kakor vidiš. RADO	Lej	ga.Odkod te je pa prineslo?	A
preneha peti pri besedah »Lilija, vrtnica«.)	Lej	ga, Jurčka, kako je lep.(Hitro stopi, da bi	A
I, kaj me pa drži? Zanka. ‒	Lej,	lej!‒ Zanka. Zajcem nastavljena zanka.	A
I, kaj me pa drži? Zanka. ‒ Lej,	lej!	‒ Zanka. Zajcem nastavljena zanka.	A
oprezno primota iz goščave. Prinese zajca):	Lej	ga.Ali nisem rekel.	A
‒ “Pot gladko, luno	lej	svetlo! Mrlič′ in mi ko blisk letmo, domú še	A
“Te strah ni? ‒ Luno	lej	svetlo! Mrliči jézdjo jadrno!	A
Mrliča djati v grob velé, in bilje godrnjajo.	Lej,	bliža se pogrebcov trop, o, čuden vidi se pokop	A
“Te strah ni? ‒ Luno	lej	svetlo! Mrliči jézdjo jadrno!	A
“Te strah ni? ‒ Luno	lej	svetló! Mrliči jézdjo jadrno!	A
očmi, o čudeža neznane! . / . / stran 63 . /	lej!	s kónjika se plajš zdrobi, ko capice sežgane	A
lasu na glavi več, z lasmi mu pade koža preč,	lej!	smrt je z uro stala, kosó v rokáh držala. Razbija	A
stran 66 . / zatorej le hitro mi roko podaj,	lej,	sonce zahaja, jenjuje že raj!”‒	A
srcu sladke melodije, toži ga Bogú pušavček: “	Lej,	kalin, debéloglávec, tódokljúnast kos je svoje	A
nemškváti musi.” . / . / stran 92 . / Pisar “	Lej,	v knjigah njih je tol′kanj ljuljke tuje med	A
pesmam Ne čudi se, neslane de pesmi bodo brane,	lej,	pure vabi: “puri, puri!” in božje vólke: “šuri	A
ran in žeje, sam ne ve. . / . / stran 109 . /	Lej!	tak pevec teh gazelic, al jih bereš tí, al ne	A
srcé bilo veselo; kako bile bi poezije jasne!	Lej,	torej je bledó njih cvetje velo! Lej! torej	A
bledó njih cvetje velo! . / . / stran 127 . /	Lej!	torej je bledo njih cvetje velo Lej! torej	A
/ Lej! torej je bledo njih cvetje velo	Lej!	torej je bledó njih cvetje velo, in redke so	A
se vrnil in neka hiša bo izgubila ime »dom«	Lej,	mučim se od želje po tebi in od misli, da nekega	A
videti Bruna. »Tale je spet tukaj, Bruno.« »	Lej,	da ne cepneš dol,« je rekel Aldo in mahnil s	A
držala rob njenega krila. . /\ .. stran 56 . \/ »	Lej,	lej,« je potihoma rekla. Njene oble noge se	A
njenega krila. . /\ .. stran 56 . \/ »Lej,	lej,	« je potihoma rekla. Njene oble noge se gladko	A
in odmikal z glavo. . /\ .. stran 112 . \/ »	Lej	ga no!Kaj pa boš, ko boš velik, a?«	A
njimi in krogla mu je šla skozi laket. Mrha,	lej,	kakó si se zamazal, se je Janoš jezil, kakor	A
ambulantno skledico in mi jo dal, naj jo držim.	Lej,	kakšna packa si, je pri tem godrnjal, mali pa	A
štrleči školj. Dekletce v vodi kriči: »Mama,	lej	moje jadrce!« Potem fantek: »Lej moje, mama	A
kriči: »Mama, lej moje jadrce!« Potem fantek: »	Lej	moje, mama!« Nato čez hip, spet: »Mama! Bruna	A
za koga skrbeti. Na,	lej	čoln z imenom Liliana na premcu! Res, ko da	A
Potem je šla. »	Lej	jo, kurbico, kakó nespoštljivo odgovarja,« je	A
stran 187 . \/ NA ŠKOLJIH Linu Legiši 1 »	Lej	tukaj!« je vzkliknila. Smehljala se je, kakor	A
na sredi dve vrsti še nezrelih, belih pečk. »	Lej	tukaj spet jamo!« Zdaj je bil tudi on pri nji	A
zrakom in se nabuhne, nato pa spet prileže. »	Lej,	kakó skače Renato s skale.« Leži na pesku in	A
njeni kopalni obleki kakor zrnce bele pomoči. »	Lej,	luknjico imaš,« je hitro rekel, da bi se rešil	A
se je sredi klanca in pokazala s kazalcem. »	Lej	jo,« je rekla. Na majhnem okencu sredi sivega	A
irisi sta radovedno nagnili glavi na stran. »	Lej,	koliko oči te občuduje,« je vedro rekel. Prijela	A
in ji jih razčesaval z razkrečenimi prsti. »	Lej,	lej,« se je veselo začudil. »Kaj si pa zdaj	A
jih razčesaval z razkrečenimi prsti. »Lej,	lej,	« se je veselo začudil. »Kaj si pa zdaj našel	A
cvetočih mladik, začudeno zmaje z glavo in reče: »	Lej,	lej, hudiča.Od kod si se pa ti vzelo?	A
mladik, začudeno zmaje z glavo in reče: »Lej,	lej,	hudiča.Od kod si se pa ti vzelo?	A
Taka neumnica!	Lej	ga no, saj se me res boji,« je rekla sama pri	A
Vatovic, zdravo. O, zdravo,	lej	ga lej, madona, kdo je spet to.Moj spomin.	A
Vatovic, zdravo. O, zdravo, lej ga	lej,	madona, kdo je spet to.Moj spomin.	A
se ne spremeni. Bi to trdil in bi eni rekli,	lej	ga, ni tako slab, in bi drugi rekli, lej ga	A
rekli, lej ga, ni tako slab, in bi drugi rekli,	lej	ga, še zdaj laže, da bi se opral.Sicer pa: ali	A
vstopil in jo brez besed pobožal po prsih.	Lej	ga, lej, patrona svetniškega, je rekla, jaz	A
in jo brez besed pobožal po prsih. Lej ga,	lej,	patrona svetniškega, je rekla, jaz pa sem ji	A
privzdignil levo obrv in se rahlo nasmehnil. »	Lej	ga, petelina,« je rekel norčavo, »kaj nimaš	A
Če ga živ krst ne zmore, Krpan ga bo.‘	Lej,	ti si zadnje upanje cesarjevo in dunajskega	A
se kako kaj ne preonegavi? Sina mi je ubil,	lej!	« Krpan odgovori:	A
pa kar je še drugih reči? Najlaže bo tako,	lej!	S cesarico bom že jaz govoril, da bo prav.	A
svojo hrabro brigado Lahe čez reko Brento in ‒	lej	ga! ‒ naposled ustanavlja s svojo nepremagljivo	A
»Najbolje je, če me kar pustiš.	Lej,	Miha me je snoči dražil, da imam pijanca za	A
neubogljiva, bi ti rada pomagala, ko bi mogla.	Lej,	med nami in tabo je prepad.Me ne moremo dol	A
Hudournik ves zamaknjen gledal skoz okno. »	Lej,	ječmen žanjejo!In kako se ziblje klasje pšenice	A
skozi ljudi na postajici, zasliši: »Mamica,	lej	lepega kužka!«In kar cel ograbek letoviščarskih	A
sonce; dva, tri dni se mora kuhati na soncu.	Lej,	to je zdravilo za rane.Vse razkuži in nič se	A
fant, kaj ti je storila krava, da jo biješ?	Lej,	kako se reva trudi za svoj vsakdanji kruhek	A
prebudilo razigrano skakanje nad stropom. In	lej,	hipoma je reklo: šklemp!Nato je vse utihnilo	A
Glavna soba ‒ »hiša« ‒ je imela štiri okna. »	Lej,	tu boš ležal,« mi je mati pokazala lično posteljico	A
ga postavi na prehodno ulico med vagoni. »	Lej,	ti si še majhen, zrasti moraš.Zato namesto stare	A
otrebovali za živino travnike, za svojo hrano njive.	Lej,	in takrat se je začelo vse drugačno trebljenje	A
znositi v Savo. Na kupe so ga znašali in tako,	lej,	so zrasle groblje.« Ded se je oprl na grablje	A
»Spletična sem; zato nimam žuljev.« »	Lej,	lej, kakor nalašč.Pojdi z mano!«	A
»Spletična sem; zato nimam žuljev.« »Lej,	lej,	kakor nalašč.Pojdi z mano!«	A
Rokodelčič Hudobin in krojač Krišpin sta šla v hišo. »	Lej,	tu so urezane raševnate hlače.Lotiva se hlačnic	A
»Kupčijo si mi podrl, sedaj mi pomagaj.	Lej,	vola in kravo so mi zadrgnili upniki, moram	A
gleda Zguba ves krmežljav prečudno pisanje. »	Lej,	majčkeno te bom prasnil, za eno samo kapljico	A
»Nisi še dozorel, popotnik.	Lej,	potoke solza so točile moje oči zavoljo potrebja	A
Čemu bi rinil v tisto kamnato goličavo.	Lej,	zame je pa za vsako polence in oklešček kar	A
»Ne, ne bo tako, ljubi mož.	Lej,	že leta in leta živimo v miru s sosedi.Sama	A
Jernejec in Jernejka snovala nekaj posebnega. »	Lej,	ljuba moja, ali veš, kaj bom naredil?« »No,	A
»Kakor bi bil praznik,« je izpregovoril. »	Lej	ga!« se je zganila žena.»Ali si prišel nazaj	A
Jera, in ne ženi si vsega tako k srcu. Potrpi,	lej	jo.« »Saj potrpim.	A
Za drugega se lahko prosi.	Lej,	porečem: Dolg ima ‒« »Če smo drugega plačali	A
oči, je ob njem že sedel Ferjan na slami. »	Lej	ga,« se je razveselil oče in sedel.Tedaj je	A
Krave so jedle, France je snažil konja. »	Lej	ga,« ji je ušla besedica naglas. France je dobro	A
gre, kakršna hoče; samo da je šla, ta jezik.	Lej,	Francka, sedaj si ti udinjana.Jera je imela	A
Jera se je prestopila čez prag. »	Lej	jo ‒ Jera!Saj te resnično nisem spoznala, ko	A
mu prinesla iz nje v povojček povito dete: »	Lej	ga, Matička!« Matic ga je gledal in ves vesel	A
prišla prvič taka med tuje ljudi, da bi rekli:	Lej,	kako je posvaljkana in utepena!Še tega je treba	A
smehljala in mu gladila razkuštrane lase. »	Lej,	Štefan, kako se imata rada!Res me veseli, gospodična	A
osvetlila solze, ki so se ji pri tej priči usule. »	Lej	jo no,« je skušal biti Gašper nežen, »nikar	A
Poznava ga.	Lej,	Mihor, ali bi ne bilo modro, če bi si kaj sezidala	A
sem, ker nisem takoj razumela, o čem govori. »	Lej	jo, nevednico!« se je zasmejala blondinka v	A
gibčen mož bistrih oči in sunkovitih kretenj. »	Lej	jo, sem že mislil, da si pozabila najin naslov	A
dogajanje samo spremlja in čaka, da se bo končalo. »	Lej	ga, vraga, sva že v naselju!« je rekel Miloš	A
Veronika je hladno prestregla njeno začudenje. »	Lej	jo, še prejle si bila na pol mrtva, zdaj se	A
»Kaj se to pravi?« »	Lej	jo, Milena!O, Martina, kod se pa ti skrivaš	A
»Svinjarija, kako jo opravljate!« »	Lej	ga, pravičnika!Si jo tudi ti že pošlatal?«	A
Kje je pa Klemen?« »O,	lej	ga, ravno prav si se prizibal, Klokotron!Greš	A
ko ga je iznenada nekdo zgrabil za rokav. »	Lej	ga!Nisi ti Dernovškov Tinek?«	A
iz grla, tako ga je davil nesproščeni gnev. »	Lej,	lej, ali sem stopil mački na rep!« je zategnil	A
grla, tako ga je davil nesproščeni gnev. »Lej,	lej,	ali sem stopil mački na rep!« je zategnil Miklausin	A
stara nuna in zamrmrala: . /\ .. stran 74 . \/ »	Lej	jo no, Rafaelo rafaelasto.Dremljem ko zajklja	A
stala in prijazen smeh ji je igral na obrazu. »	Lej,	« je nadaljevala, »ali je potreba takemu delavcu	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani