kotu (2.993)

domu, kot lastavičje gnezdo, pripeto v varnem	kotu.	O, sinko Herman, ti in tvoje slabe slutnje!	A
lojenko. Majhen prostor; miza, na njej knjige, V	kotu	postelja. Urejeno, vendar na prvi pogled - revščina	A
vse skupaj precej razpuščeno. Trubar sedi v	kotu	sam za mižo.Med ženskami je posebej opazna Nežika	A
voziček k postelji in sede nanjo. Simon stoji v	kotu	in ga gleda. VOLODJA: Poskusi, dobro je	A
vidimo ta hip: EMERIK, nekje ob strani ali v	kotu	brenka na kitaro, zelo razglašeno in disharmonično	A
hrano. Potem Ženski z lutko, ki ždi v kakšnem	kotu	sama, nekaj prijazno prigovarja in ji ponuja	A
Okna na vrt. V levem	kotu	lepa, visoko nastlana postelja.Miza in stoli	A
pljunil za čikom, ki ga je že dolgo držal v ustnem	kotu,	in se čemerno obrnil proč. Vendar je bila	A
krčmarjevo; mize in stoli, ob steni klopi; v desnem	kotu	velika kredenca K a l a n d e r in dvoje	A
izbo Nine in njene matere. - V ozadju, v levem	kotu,	je izba za seženj globlja; v tesnem predelu	A
kredenca s kozarci itd., na steni kljuke. V	kotu	na levi mala pogrnjena mizica, na desni večja	A
klošter z njo. KANTOR: Bolehna je, tišči se v	kotu	in premišljuje, čisto kakor njen oče.In če jo	A
risbe v črnih okvirjih; na stojalu v desnem	kotu	različne moške in ženske obleke.Ob oknu klavir	A
da je ostavil puško pri vas, natanko v tistem	kotu,	kamor jo je bil postavil, ko je prišel.Da se	A
se spominjati, da bi bil videl kakšno puško v	kotu...	Ali veste, da jo je bil prinesel s sabo?	A
zdelo, kakor da bi bil videl takrat puško v	kotu	- zdaj pa pravijo, da je ležala v jarku.	A
prazniško je pospravljena, zelena peč v levem	kotu	se sveti, miza je pogrnjena.- Na desni - od	A
strop je lesen in začrnel; tla so prstena; v	kotu	napol podrta peč; ob stenah vegaste klopi; na	A
osupel, nató séde truden na rob zofe, ki stojí v	kotu:	Milost, kdor že ste!Zaklet je ta kraj!	A
imela časa, da bi kavo spila. Zdaj pa leži tam v	kotu,	ves zamazan.Kadar ga vzamem v roko, mine me	A
OLGA: Nesramen dan! Politika tiči v vsakem	kotu,	na vsakem oglu pljuskne človeku v obràz, da	A
grešna roka. Povej, menih, v katerem gnusnem	kotu	ogrodja skriva moje se imé, povej, da mu razdenem	A
okrogla mizica z zofo in stoli, ogledalo, v desnem	kotu	cvetice itd. PRVI PRIZOR G r u	A
Lina, poglejte tu sem ... pri očesu, tam v	kotu,	- ali ne vidite ničesar?...	A
katero podajajo iz kuhinje jedila. Zadaj v levem	kotu	pa stoji lesena peč. Na desni spredaj je omara	A
ob vnanjih, pa v zadnji desni kot. V istem	kotu	visi tudi križ.Po stenah so razobešene posvetne	A
Dolenčevka Krčmar Dolenc sedi pri mizi v	kotu	blizu okna in čita Mohorjev koledar.Prižgal	A
Porodica ti!« vsa množica moli goreče; tam v	kotu	cvetoča devica kleči, molitev pobožno šepeče	A
in za kazen čula.« . /\ .. stran 52 . \/ V	kotu	drobni plamen žalostno trepeče. Ona gre pred	A
“ Nad grobovi luna je sijala, v tihem	kotu	vrba je molčala ... SIHEM IN DINA	A
‒ ‒ Kaj v	kotu	samoten, tujec ti! Srepó v kozarec vpiraš oči	A
. \/ Pred vrati Pred mnogimi leti je v	kotu	sobe luč zagorela. (To bi lahko bila moja zavest	A
namesto vaju. Negibno sem obždela v najtemnejšem	kotu	sobe, da vaju ne zmotim. Šestnajst let mi je	A
duše Omara z rdečimi šipami. Dolgčas spi v	kotu.	Avtomobil je senzacija.	A
preko polj. . / . / stran 97 . / Steklenica v	kotu	Hišo zidajo. Steklenica v kotu pove več kakor	A
Steklenica v kotu Hišo zidajo. Steklenica v	kotu	pove več kakor zbirka praznih rim. Stereotipni	A
boš za svojega imenoval in skrival v mrtvem	kotu	nenevarnem. Če pa trpel v zatišju bom preudarnem	A
molčijo. Tisti, ki je osnova, je v mrtvem	kotu	in oni, ki je roža, je zasenčen ... ... od tukaj	A
Svetloba. Na tleh ‒ v	kotu	otrok sedi. V rokicah knjigo pravljic drži.	A
sedel v postelji pošev, naslonjen na blazine v	kotu,	med posteljnim vzglavjem in steno.Videlo se	A
ko sva posadila bolnika v voz. Slonel je v	kotu,	jaz sem ga podpiral od strani. Vso pot ni črhnil	A
razmetano posteljnino, v drugem pa je stalo v	kotu	veliko obešalo, nasproti oknu široka postelja	A
gospa očitno zadovoljna. Tisti čas pa je v	kotu	pri peči zagrmelo; gospod sodnik je telebnil	A
grozeče hipnotizujočim pogledom, viržinko v levem	kotu	ust, do polovice zžvečeno.Porenta razpre desnico	A
Pazite na svojega sina!« Lojzek pa hlipa v	kotu	in od strani pogleduje nanju, ker se je začel	A
nekje skrit in hkrati vendar pričujoč v temnem	kotu	hodnika, v senci za vrati ali v mraku mrzle	A
in Mici jih pelje v njegovo sobo. Postelja v	kotu,	omara, pisalna miza med dvema oknoma.V vsem	A
stran 53 . \/ Zamišljena je bila, Mici, v	kotu	je zračila stričevo posteljo, ker njega ni bilo	A
medtem ko so se parkeljni prestrašeni tiščali v	kotu.	Radi bi nagajali, a zdaj so premagani in sedijo	A
oči. In takó je ležal na hrbtu na postelji v	kotu	in v sobi je bil mrak kakor zmeraj.In ko so	A
in spodvije Olgici odejo. Ko se oblači, v	kotu	Olgica spet pokašljuje, Štefan pa dregne ob	A
teden pripelje maslo s Ponikev in se ustavi v	kotu,	kjer se Carduccijeva ulica cepi v ozke strujice	A
mora, kakó bo stal na pločniku, ko lahkó séde v	kotu	na klop!In zdaj še zaboj več.	A
pa se je bila umirila. V zavetju, v umazanem	kotu	je bila pustila v polžasti kolobar uvrščene	A
zdrave v žile. Niti tisto jutro ne, ko je bil v	kotu	že pripravljen kovček, nista nič zinili. Okno	A
telesa kraških ljudi so bila sama, na mizah v	kotu.	O, mama.	A
»Da, in potem?« je vprašal Srečko. V	kotu	sta ležala in modrikasti soj je bil na vznožju	A
ljudeh, ki so kakor Srečko? Knjižnica je bila v	kotu,	zraven okna, tik ob vratih v očetovo in mamino	A
zajemalka plava na vodi v škafu. Miza je v	kotu	ob vratih, v drugem kotu je star štedilnik;	A
v škafu. Miza je v kotu ob vratih, v drugem	kotu	je star štedilnik; kakor železna žival je, s	A
pa se ves čas trese in ropota in nono sedi v	kotu	in vleče pipo; resen je in mogočen. Njegov telovnik	A
se upogiba na tisto stran, na kateri sedi, v	kotu,	nono. Ženice ga plaho gledajo.	A
voda, ki teče iz pipe, iz fontane pred hišo. V	kotu	pa je belo telesce štiriletne Mimice, ki se	A
očetova postelja je prazna. Na posteljici v	kotu	težko diha Mimica in on steguje roke v prazno	A
ga posluša. Niti ga ne posluša Mimica, ki v	kotu	zmeraj molči in sope, ko da nepretrgoma spi	A
oči, ker mama ves čas gleda voščeno Mimico v	kotu.	Zaslanja ji oči z dlanjo in pravi: »Ne glej	A
netrezni in neprisebni. Da, sedel sem z Albertom v	kotu,	in komaj da sva se razumela, ker so naju godci	A
plazilci. Gledal sem Andréja, ki je stal v drugem	kotu	z doktorjem Senetom in z drugimi zdravniki in	A
vstal, čeprav bi bil rajši ostal pod kocem v	kotu	zaprtega voza.Kljub prerivanju in pehanju smo	A
je bilo njegovega Poljačka, kakó v nasprotnem	kotu	drgeta pod kratko odejo, in obenem pridušeno	A
bi mu ne imel dati, a ležal bi vsaj v mirnem	kotu	kakor Janošev mali; odbil bi konico ampuli traubenzuckra	A
prav gotovo tudi tovariška vez. Ležal sem v	kotu	na spodnjem ležišču. Vaska pa nad mano, in bila	A
omamljeni od truda, lakote in gorkega zraka. V	kotu	so bili in nič ni bilo videti, zakaj sem jih	A
postavil na stolček zraven svojega ležišča v	kotu.	Ne poprej ne potem nisem počel kaj takega, čeprav	A
se je Robert zahihital. Da, kljub mrakotnemu	kotu	je bil stabsarzt opazil obraz na lepenki in	A
eden je stopil v vozilo, da je jemal s kupa v	kotu	in vlekel na plano.Gibal se je hitro, ker kmalu	A
pomiril šumot, ki se je oglasil na ležišču v	kotu.	Vedel sem, da je rumena papirnata vreča, ki se	A
jeklenih plošč, ki se spodaj stikajo v ozkem	kotu,	a potem štrlijo narazen, razparane, z vrstama	A
ker so našli pravilno lego pod kokljo v temnem	kotu.	V stražnici veriži znani glas kito besed.	A
spreminja tvoje besede v spačenke -« Nekje v	kotu	je bilo sliši rahel pi-piii kakor glasek bolnega	A
so plavale mimo voza. Sedel je z Albertom v	kotu	in komaj da sta se razumela, ker so ju godci	A
pomisli na doktorja Ragota; zdaj stoji v drugem	kotu	voza v gruči z doktorjem Senetom in z drugimi	A
Marionete. Avtomati na belem krogu, ki je v	kotu,	ločen od mizic, obredno in samoten brez odmeva	A
razgreta ženska telesa na belem kolobarju v	kotu,	domisli prav njih, deportirank, ki v Oswienčinu	A
združevanje pekla z guganjem tistih lutk tam v	kotu.	Saj, greh.	A
hiše nasproti. Zelo je podobna tistile tam v	kotu.	‚Služkinjo mislim najeti,’ pravi, ‚je ta in ta	A
le dalo.« Tedaj je videl, kakó je pri mizi v	kotu	pozdravljala goste. Smola, je pomislil, zdaj	A
vojnih dneh razburjal zvonec te vaške centrale! V	kotu	za točilnim pultom je bil telefonski aparat	A
kakor zelen jezik. Tam, kjer sta se v šilastem	kotu	združevala dva zidka, pa je še zmeraj stal stari	A
črnih oblekah sta šepetali na najvišji terasi v	kotu	na desni strani.In je škoda, da sta tam s svojimi	A
zgornjem koncu Melinskega laza, v najbolj ostrem	kotu	te trikotne, precej velike, rahlo poševne jase	A
Mi pa smo doma, v sobi, na gorkem. V	kotu	je božično drevesce.Z vsem dobrim je obloženo	A
nekam nemirno poskakuje sem in tja po svojem	kotu.	- Kaj pa je zdaj to? - je užaljeno zahrop	A
kodrastih laseh. »Da, tako je to: jaz sedim v	kotu,	Jankec pa na pragu.Na pragu sedi, da lahko gleda	A
Sedeli so v kuhinji. Črnilogar se je tiščal v	kotu	za mizo.Globoko je sklanjal glavo in glasno	A
Zdrknili sta po poraščenih licih in obviseli v	kotu	ust, da je začutil slan okus.Segel je v žep	A
četverokotnike, stene pobeljene z vodenim belilom. V	kotu	je bila majhna polica in na polici okrušena	A
Čutil sem, da so se mu oči zaostrile. V	kotu	ozkih starčevskih ustnic se je zarisal komaj	A
zavpije v sobi otrok in se potem dolgo kisa, v	kotu	škrtajo podgane in stenice se tiho plazijo po	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani