ju (34.361)

NASTOP Matiček, Nežka in Tonček MATIČEK	ju	pocuka in nazaj pripelje: Ha, ha, ha!Ta se	A
baronom: Tukaj noter v utico sta šla, zdaj	ju	imam!‒ Neumni možje, kateri druge ljudi najemajo	A
Jula z napolnjenim vedrom v rokah, nekaj časa	ju	gleda, potem položi posodo na tla, izpije požirek	A
na cerkvenih vratih. Ostali, ki so že zunaj,	ju	obstopijo. Stiskanje rok, veselje.	A
strašno sodbo mesa: da . / . / stran 64 . /	ju	je treba izročiti ognju ali kaznovati z mečem	A
in zaplešeta po prostoru, med mizami. Trubar	ju	gleda, potem vstane in odide skozi vrata. Zunaj	A
ves glas režita. Krčmar . / . / stran 81 . /	ju	začudeno gleda z zavojem v rokah. 13.	A
njegovih oči odsevata srditost in razdraženost, ki	ju	je opaziti le pri ljudeh, obsedenih od demona	A
risbe in jih razgrne po Simonovi mizi. Emerik	ju	opazuje. SAVEL PAVEL: Možje Izraelci, poslušajt	A
prekriža noge in si prižge cigareto. Ljubica	ju	nekaj časa opazuje, zlastiKlaro, da je vse skupaj	A
špalir prideta oba izvedenca za metafore. Doktor	ju	vodi iz ozadja.Kapetan salutira.	A
tale roka sem, tale na ramo . . . (Volodja si	ju	ogleda, ju pusti v plesni drži, potem se obrne	A
tale na ramo . . . (Volodja si ju ogleda,	ju	pusti v plesni drži, potem se obrne.):Ples	A
Čuren in Muren odideta.) STOPAR Trdo ste	ju	prijeli, gospod Lešnik. LEŠNIK S takimi ljudmi	A
Uruguaj, Paraguaj. DOBRIN Ven, potepuha! (	Ju	izrine.) Zastor DRUGO DEJANJ	A
nekaj dnevi očitala dva mlada lopova, ker sem	ju	vrgel iz stanovanja.Dandanes pošteni ljudje	A
zamišljena povešata glavi. MARTIN Zmlel bi	ju	‒ njega in njo. URH Prepusti meni.	A
konca ležita kdove kje tako daleč vsaksebi, da	ju	ne najdem več, tudi če bi napel vse preostale	A
Konja sta kopitala, rada bi bolj potegnila, a	ju	je voznik zadrževal; nestrpna sta za seboj puščala	A
gozd, tja, kjer sta se onadva shajala, počakal	ju	je, nič hudega sluteča, in so vsi trije omahnili	A
Ponižna in miroljubna je naša namera in mislim, da	ju	izvršimo v prijaznosti.- Kakor ste se učili	A
In Broš? Pokliči	ju	gor; pokliči vse ...Ne, - ostani.	A
Francko in Franceljna, nato stopi prednje, da bi	ju	skrila: Pusti otroke - za božjo voljo - pusti	A
lahko vsak čas. DELAK: Zdelo se mi je, da sem	ju	srečal: MAKOVKA: Koga?	A
Jaz ne trdim ničesar; povedal sem samó, da sem	ju	videl, ko sta se peljala proti kolodvoru.	A
ste le mislili nanja in zdaj hočete, da ste	ju	imeli resnično pred seboj.Ali se morete zanašati	A
Napadeta se koj po bliskovo! In predno še sem mogel	ju	ločiti, je zgrudil hrabri Tybalt se na tlá,	A
mraz, umira skoro mi življenja ogenj. Pokličem	ju	nazaj v tolažbo svojo.- Dojka!	A
mož in Julija njegova zvesta žena. Poročil sem	ju	bil naskrivoma; njen dan poročni je bil Tybaltov	A
iz šolskih let so se poznali. In na love so	ju	oba vabili.Za srnice, zajčke in jerebice in	A
mogočni hiši in do zdaj nam in naše oblasti razvit	ju	neprijazni. Te moramo ravno s tvojo ženitvijo	A
Tona. Razvadili ste	ju,	to je.Lepa fanta ali premalo pameti, to je.	A
oltár, Pred njim pa zaročêncev par. Poroča	ju	duhóvnik mlad, Duhóvnik mlad, redóvnik mlad	A
Naguba čelo se Egidiju, ogleda se, če kdo ne vidi	ju;	pa de mladeniču čez majhen čas: »Nikogar nisi	A
Bramaputri Ganges se pretaka, a večni Himalaja	ju	deli in šele v morju drugo drug namaka, v nji	A
kdaj živita dobri duši skupno? Ah, zamori	ju	to življenje hrupno in duši sami plakata obupno	A
kranjski, rada se imela sta, nemili stariši so	ju	ločili. Umrla sta.	A
kdaj de pod noga udar′, plesala sta, ko bi	ju	nosil vihar. To videti, drugi so vsi ostrmeli	A
citre, ko z daljíne tok deroči. Odpodí	ju	hrupno mesto, lepi grad ju zasmehuje;	A
deroči. Odpodí ju hrupno mesto, lepi grad	ju	zasmehuje; gospodar samotne koče revna	A
Tam, v Raveni starodavni Flavij sprejme	ju	prijazno, Flavij, grádu gospodar.	A
objemu, kot sta se nékdaj ljubila ... Naj	ju	zdrobíla je noč - ni ju ločila ... Mračen	A
nékdaj ljubila ... Naj ju zdrobíla je noč - ni	ju	ločila ... Mračen, zamišljen hrast na	A
In gresta v park. Jaz pa	ju	zapustim, saj sta zgolj smog spominov, jedek	A
bosta prepovedano ljubíla, a njena zlobna mačeha	ju	bo zašila in v dvestoti epizodi spremenila v	A
Pobronjena objemata se zvesto, dva, ki	ju	je scenarij kaznoval. Resnica bržkone drugače	A
nek kipar je ure, dneve, tedne zašušmaril, da	ju	lahko je, srečneža, ustvaril, nakar ga je od	A
tem pa ostaja na nivo . /\ .. stran 117 . \/	ju,	ki je dostopen bralcu.To nikakor ne pomeni,	A
in na prste mi sedejo zvezde. Vzamem dve in	ju	položim v tvoje oči sebi v srečo in veselje	A
je mnoga hitela po mir, po tolažbo, ki nima	ju	svet. A cerkvice ni več!	A
goré zelene izvirata studenca dva, in kakor pot	ju	žene, hitita v plan neutegoma. Na dvoje gresta	A
Zajčki so skakali, k′ so jagra pokopali: uju,	ju,	jujhuhó, jagra več ne bo! Lisica ta rujava je	A
Lisica ta rujava je roženkranc brala: uju,	ju,	jujhuhó, jagra več ne bo! Medved se je tresel	A
se je tresel, pred jagram križ je nesel: uju,	ju,	juhuhó, jagra več ne bo′ Volk je narbolj tulil	A
narbolj tulil, ker je jagra narbolj ljubil: uju,	ju,	jujhuhó, jagra več ne bo! Še žerjavi in jerebi	A
žerjavi in jerebi so bili pr′ pogrebi: uju,	ju,	jujhuhó, jagra več ne bo! Prišle so te drobne	A
so te drobne tice, nesle so dušo v vice: uju,	ju,	jujhuhó, jagra več ne bo! [ Cerkno ]	A
očarljivi predpraznični zbirki, je tisto, kar	ju	druži. Nič ilustriranja.	A
ljubezni moč, ki ne ve, kam se obrača, kje ujela	ju	bo noč. V ritmu src ju vodi igra, mimo vseh	A
ju bo noč. . / . / stran 58 . / V ritmu src	ju	vodi igra, mimo vseh besed in rok, okrog lastne	A
poštnih voz, potem pa sta stopicala v korak, da bi	ju	dober pešec prehiteval. »Kdaj, menite, pridem	A
prepeljavala inženirje in polirje, zdaj na večer so	ju	nagnali na tako dolgo pot, pa sta celo proti	A
si roke umil in razkužil v dveh skledah, ki	ju	je imela babica že pripravljeni, in se lotil	A
tako prhljivi lupinici, marveč kleni jedri, ki	ju	zunanje sile pač ogražajo, a uničiti ju ne morejo	A
ki ju zunanje sile pač ogražajo, a uničiti	ju	ne morejo zlahka, če se ne razkrajata od znotraj	A
ali po samoraščem gonu ali preudarnem hotenju,	ju	obdrži do skrajnih mej naše dobe, saj sta mladost	A
s čimer sta bila oba takoj zadovoljna; menda	ju	je že domači zdravnik pripravil na takšno zdravljenje	A
Pripraviti sem jima dal nekaj krepčil v obednici in	ju	odpustil skozi stanovanje, ker nisem hotel,	A
In končno umolkneta. Evgenček	ju	gleda z naivno radovednostjo.S komolci se naslanja	A
sta se bila ločila od ostalih delavcev, ker	ju	že nekaj časa žene, da bi se razgovorila; a	A
Kje se je zamudil, joger?« Pogodita se, da	ju	počaka v trgu Drozgov konj in da se odpelje	A
in Miklavž sta že doma. Videti je skoraj, da	ju	očetova bolezen ni preveč pretresla; kakor da	A
bolniški postelji - se jima tudi orose oči in	ju	zbode v prsih, saj sta imela rada starega -	A
je zapisano:... illi eum ducem fecerunt... (so	ju	napravili vojvodo). Številne zapise o sijajni	A
se je utrgalo z neba, in tlí v dvorišču. Nič	ju	ne sliši, da se jočeta, ker bo kmalu konec sveta	A
kakor sestrica in bratec v Micini pravljici, ki	ju	je mačeha črtila in ju je hotel oče zapustiti	A
Micini pravljici, ki ju je mačeha črtila in	ju	je hotel oče zapustiti.In nič nista vedela,	A
hišo, kjer je bilo veliko gledališče in sta	ju	papá in mama peljala na predstavo; kakor takrat	A
tedaj celó za hipec igral z Evko in Olgico in	ju	pobožal.A njim ni bilo nič mar, da je takšen	A
moža udarila po glavi, samo potrt je bil in	ju	peljal skozi gnečo kakor tisto noč, ko je gorela	A
poblejeni kakor turščični listi. Da, plašil	ju	je Orient-ekspres, ki je z zahoda hitel na vzhod	A
svoji sestrski ljubezni, takó naivna je bila, da	ju	bo borov gozd spet ponašil.Računala je: govorila	A
bi ji bila znala govoriti. Kakor v dneh, ko	ju	je prebujal Orient-ekspres.A vé, režala bi se	A
suka ga, da bi ujel žarek. Potem vidita, da	ju	ona opazuje in starejši sramežljivo zašepeta	A
stran 192 . \/ spet ovehnila vznak. Potem	ju	je gostilničar porinil v avto in zaloputnil	A
hkrati. Ko sta bila Jožica in Srečko ob njiju pa	ju	je nagovarjala, ko da pleše sama. »Felice,	A
govoril. bila, ker sta se srečala na poti, ki	ju	druži in loči.Zato ker je bila prej neugnana	A
in iz razdraženosti ga je napadel. »Ti si	ju	že prej poznal?« je vprašal, a njegovo vprašanje	A
samo njegova skrivnost ob vezani knjigi; da bi	ju	dražil in slišal strica, kako nagaja teti.Ker	A
= Boš miren ali ne? zmeraj isto delo, ki	ju	sprejme, ko stopita zjutraj skozi vrata, in	A
sprejme, ko stopita zjutraj skozi vrata, in ki	ju	zvečer, ponoči pripelje spet do vrat te sobe	A
Prav dobro vem, evbazin in prontosil, ki so	ju	zdravniki dobili, sta pošla v dveh dneh; a če	A
se prislonil k oknu svojega »oddelka« in sem	ju	imel pod sabo, sem si mislil, da sta na koncu	A
pietetno dejanje je kos plošče ali kamna, ki	ju	postavimo na gomilo, poskus, da se zavarujemo	A
lestvici reber kakor čez zamreženi okni, ki	ju	je prekril pergament; in tako vse dol po sredi	A
mojih gibov odsevala samó naglica in skrb, ki	ju	rodi resnična, nekaj pa tista zaposlenost, s	A
čezenj nabuhlo in mehko gumo, razvil rjuhi,	ju	ob straneh spodvil in potem spodvil še volneni	A
knjigo. N. N. Nacht und Nebel. Črki, ki si	ju	imel z oljnato barvo narisani na hrbtu.Kakor	A
poprej je treba klicati na odgovor družbo, ki	ju	je vzgojila.No, a saj tudi André ni dosleden	A
njima takšen valobran, ki na njem ležita; deli	ju,	kakor deli morje.In morje je isto tokraj brana	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani