igra (28.896)

igrati Ksenofonov dialog »Hieron ali o tiranu«.	Igra	obe vlogi.Simonid je zmeraj on sam, zmeraj s	A
Tako ja. NELA (z globokim glasom,	igra	Habilisa): Halštat, Halštat, dolga noč zgodovine	A
gleda na dvorišče. Lepo oblečena ženska se	igra	z njegovim lovskim psom.Seebach ji pomaha.	A
Seebach ji pomaha. Tudi ženska pomaha in se naprej	igra	s psom. SEEBACH: Kaj je predestinacija	A
LJUBICA: To je Emerik, moj prijatelj. Krasno	igra	na kitaro. VOLODJA: Kadar je pod gasom.	A
melodije. LJUBICA (vzame še eno rožo): Emerik	igra	. . . slišiš? Simon pokima.	A
Simon pokima. LJUBICA: Včasih lepo	igra.	Nikoli še nisi slišal .	A
Kdo mu je le dovolil, da se v tem zavodu	igra	z nožem?Najbrž dohtar .	A
more biti umetnik, če ga ne cuga. EMERIK: Kako	igra	Rubinstein Chopina!Ne vem, če ga je Chopin tako	A
Ti bi me dal kar ubiti. FRANC: To je bila	igra.	Citat.	A
pravi, dokler mu je niste vi ponudili. Ali ne	igra	gospod Dobrin nevredne igre z menoj in z vami	A
LENČKA Ko sem ga sedaj? Povesi glavo in se	igra	s trakom. FERJAN Kar povej!	A
Gost dim ... Majhen deček se med razbitinami	igra	s skrotovičeno pločevino ... Pomračeni ljudje	A
k ljudem ... Ali je med muzikanti tudi kdo, ki	igra	na violino?...	A
... MILENA séde, vzame rože iz vaze in se	igra	z njimi: Kako prisrčno veselje si mi napravil	A
bi zdaj s sentimentalnostjo! Tako ali tako -	igra	je izgubljena.Ne le za enkrat, temveč za zmirom	A
Pirotu (Dné 28. novembra 1885. l.) »Kralj,	igra	je naša zgubljêna, Udal se je, pal je Pirót	A
Kako se blaženo smehlja, po lokah cvetnih se	igra.	Nevidno angelci krilati obletajo mu čelo, mati	A
Okorna tehnika! Da ne bi vsaj bila zgrajena	igra	na slučajih! Toda nazadnje ‒ saj slučaj je vse	A
alge klonijo nad vali, in med stebli roj zlatic	igra	se; hlad prijeten lica ji poljublja. »Tu sedímo	A
so mrtva, znana roka osvetljena po zavesah ne	igra	in nobena luč mehka ... Pač nje duša davno sluša	A
neskončnih vrstah kot težki nasmeh po tihotnih tleh	igra	in skaklja ... Melanholija težka omaganih bitij	A
so mrtva, znana roka osvetljena po zavesah ne	igra	in nobena luč mehka... Pač nje duša davno sluša	A
tako velik, da je z lahkoto spregledljiv, se	igra	boga. Oče.	A
Ritmično nihanje se še dotika sončne gugalnice.	Igra	korakov in balet lasnih pramenov.Igra igrivosti	A
Igra korakov in balet lasnih pramenov.	Igra	igrivosti, ki narekuje navihano besedišče.Ki	A
List za listom z drevja pada, Veter ž njim si	igra;	In takó za nado nada Gine meni iz serca! Pómlad	A
šepeta, hladen vetrič z vej ga meče in se z njim	igra.	Prepelica skliče mlade in tako jim reče: »Ljube	A
moji oblaki visoki veter se z njimi in z mano	igra.	Dom moj je sredi zelenih dreves srnice gibke	A
moj nov image, moj nov svet. Kaj potem, če	igra	kdaj je huda, saj igrati moram brez besed!	A
teksaška zasedba Austin Lounge Lizards, ki	igra	duhovito countryjevsko in bluegrassovsko glasbo	A
gozdov, izpranih od dolgih nalivov. Dan se	igra	skrivalnice z mrakom. Mah za hišo diši po moji	A
Nevihtni oblak je moje telo, s štirimi dlanmi.	Igra	bogov se je pričela, gnezdo ptic temni. I.	A
In vladar mojega srca se na razpotju s kamni	igra.	Uganko sva rešila, se sonca napila in obdala	A
Obzorje se iskri.	Igra	bogov se je pričela, gnezdo ptic temni. XIV	A
XIV.	Igra	bogov se je pričela, gnezdo ptic temni. Iščem	A
stoletni zbira spomin, reke vesoljne v potoke.	Igra	nebes se je pričela, polna so ozvezdja. Na prestolu	A
Po hodnikih neba se bije, preganja uroke,	igra	na piščal kakor prvi in zadnji sveta. Vihar	A
vladar neba ubiti roparja. Ob uri molka govori:	igra	nebes se je pričela, polna so ozvezdja. VI	A
VI.	Igra	nebes se je pričela, polna so ozvezdja. Budno	A
grbi. Naravnost pelje in zvezda danica se sama	igra.	Alabastrno se lesketa, prebira črke smrti.	A
Valovi jezerni pljusknejo čez nebo, na tuje.	Igra	ni več mogoča, vsa svetloba je že tukaj. Čreda	A
plima dolin? Se tam zbira ljubezen, se nekdo	igra	z otroki gorja? Sva nesla bleščavo v dar, prav	A
izbrala lesk in lesket, kačo smrti ubila. Nekdo	igra	pod streho, strune se bleščijo v vas, beli se	A
Žalostne jake preganja bog z Olimpa.	Igra	je izgubljena. Ob prvi luni sva bila doma.	A
sem bil v sosednji sobi in sem mislil, da duh	igra.	Ali še enkrat je udarilo in mačka je skočila	A
Jaz sem majhno, majhno drevo, ko pride veter,	igra	se z menoj, in če, vihar, pozoveš me v boj,	A
tiho, dobro deklico, hahá. Zdaj se z vsem	igra	temà. O, dober, prijeten bi grob bil tesan na	A
mlinček ropoče in voda šumlja, srce mi veselo	igra,	igra. Če mlinček pri miru bi stal, bi mlinar	A
ropoče in voda šumlja, srce mi veselo igra,	igra.	Če mlinček pri miru bi stal, bi mlinar in kmet	A
La la la ...	Igra	je ukazana, tla so namazana: Hoj hej, hoj hej	A
pridirjam za njim. Glej, tamkaj z otroki prijazno	igra,	jim kratek čas dela, pri njih je doma. Preozke	A
ga naklada, živinca pelja, a njemu pa srček	igra.	Spomladi vse se veseli Spomladi vse se veseli	A
noč. . / . / stran 58 . / V ritmu src ju vodi	igra,	mimo vseh besed in rok, okrog lastne trdne volje	A
mojo senco meče. Skrivalnico davnin z menoj	igra	se vodomec včeraj, jutri zvita kača; ta hip	A
temi 17 Rdeča konjenica 18 Pomladni teloh 19	Igra	20 Izstopanje 21 Še dobro 22 Prav potiho 23	A
da teloh ne premine. . / . / stran 20 . /	Igra	Raztopljen v vijolični mački praskaš počasi	A
zdaj bom legla med nočne trate, otrokova piščal	igra	nežno in glasovi igrivo plešejo. Ples vrvohodca	A
»Hm - tebi bi je že nagnal.« - Na licih mu	igra	poredna ljubeznivost. »Ampak potem - potem bi	A
v svečo, ki jo je bil prinesel Evgen. Ta se	igra	s svečnikovim dvigalom in tiplje po cilindru	A
Pričakujoče upre oči v očeta; v pogledu ji	igra	prežeča grožnja, da je pripravljena tudi na	A
Peter!... -	Igra	se razvija malo dolgočasno in Drozeg je vesel	A
da vidijo okoli ogla in skozi karto. Porenta	igra	previdno in zelo počasi, lista po kartah in	A
sapo težko, pa sam ne ve zakaj, ko je vendar	igra	popolnoma vsakdanja, brez nevarnosti in brez	A
Sovražno se ozre k Porenti: njegova mirna in udobna	igra	ga jezi, njegove široke, domišljave kretnje	A
Zmerom nestrpnejši postaja.	Igra	ga ne zanima.S Čelharjem sploh ni mogoče igrati	A
draži in podžiga. Jezi se, da se ne razvije	igra,	da je mrtva in zaspana, kot so mrtve in zaspane	A
je koristna - a glavna stvar je sreča. Vsaka	igra	temelji na tej ideji.Razlika je le v stopnjah	A
Morda iz vsega skupaj nič ne bo... Peter	igra	rdeč in zaripel, igra in dobiva - z neko skromno	A
skupaj nič ne bo... Peter igra rdeč in zaripel,	igra	in dobiva - z neko skromno, precej ponižno srečico	A
ostane kljub temu sreča mila. Malo burnejša je	igra,	malo bučnejša in brezobzirnejša. Razposajenost	A
se, prehajajoče v onemoglo momljanje. Njegova	igra	je nepremišljena, izzivajoča, omalovažujoča	A
Drozeg stavi visoko.	Igra	je dvoboj med njim in Stoparjem; vse drugo je	A
vé, kaj bi. Na ulici mrmra večer, veter se	igra	s tenkimi zavesami ob oknu. Da, oditi in poiskati	A
je belo telesce štiriletne Mimice, ki se ne	igra	več pred hišo ob fontani, ker tudi ona leži	A
ne bi čakal enajst let, preden bi me zamikala	igra	z rožnatimi udi.Kapo pa je svojo razdvojenost	A
križišču v Štanjelu. Prekasno je in nobeden se ne	igra	med šotori kakor snoči v Tübingenu. Šotor, ki	A
potopila moj čolniček, mama!« A nekoč je bila ta	igra	otrok na plitvini, v smaragdni vodi, sestavni	A
je sredi pogorišča ožgan klavir in nihče ne	igra	več nanj.A Cirilov greh je bil še bolj strašen	A
počasi, previdno, on pa: kakor da se še zmeraj	igra	z otroki v ogradi za vasjo.To si dobro povedal	A
obmorske jeseni. Samo tišina in barve pa njena	igra,	ki se on vanjo loví in jo razpihava s svojim	A
pol je visoka, noge pa noge dekletca, ki se še	igra	s punčko iz cunj. Potlej so tiste noge stekle	A
ozkem robu hladu. »Še bi morala trajati ta	igra,	« je rekel. »Hgm.« A zdi se mu, da je precèj	A
plast soli. A kakó ji spet reči, da bi morala	igra	še trajati?Kakó povedati o želji, ki je živa	A
Pri nji pa vodi vse prisrčnost in tudi besedna	igra	sama veča prisrčnost, ker izhaja iz nje.Ona	A
potežkal njeno dlan. Takšna samogibna ritmična	igra	je kdaj lahko tresljaj, ki pomaga težki besedi	A
desnico na njeno ramo. »Sem rekla, da te tale	igra	zabava.«In odtegnila je njegovo roko s svoje	A
je, da bi se osvobodil, ker je tako zahtevala	igra,	a hkrati je sprejemal njeno telo, ki se je sukalo	A
Zdaj so naši domači v kočah pri polnočnici. Oče	igra	na orgle.Pevci pojejo.	A
prekričati in zadušiti glas trobente. »Kdo	igra?	« se je vprašal.»In kaj igra?«	A
»Kdo igra?« se je vprašal. »In kaj	igra?	« Čakal je, čakal je dolgo, a ker se	A
je prikimal Peter Majcen. »Kdo pa tukaj nekje	igra?	« »Igra?« je zategnil kmet in ga spet	A
»Kdo pa tukaj nekje igra?« »	Igra?	« je zategnil kmet in ga spet začudeno pogledal	A
»Da. Kdo	igra	trobento?« »Trobento?...«	A
z njo vštric. »Kdo pa tukaj nekje v bližini	igra	trobento?« Javorka ni odgovorila in	A
Tako je to ... Mladi	igra,	pa je tudi ta ves nor. Gumbe že prebira, samo	A
trobento čez kolena. »Tako torej, tvoj očka	igra	trobento?« je rekel Peter Majcen. »Očka	A
igra trobento?« je rekel Peter Majcen. »Očka	igra.	Ampak zdaj ne igra več,« je odkimal Jankec.	A
»Očka igra. Ampak zdaj ne	igra	več,« je odkimal Jankec. »Zakaj pa ne	A
igra več,« je odkimal Jankec. »Zakaj pa ne	igra?	« »Ker nima več sape.«	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani