Lepa si, mirna večnost, odsevaš v siju blede lune, kaos megličastih zvezd je izpolnjen v tebi.
Omamljena Omamljena sem od utrujene poti in zdaj bom legla med nočne trate, otrokova piščal igra nežno in glasovi igrivo plešejo. Ples vrvohodca poteka v drevoredu časa in se zaključuje znotraj sebe, med drevesi se razliva sprejemanje in nikomur ne škoduje.