hribom (653)

vračunati vsega dela in trpljenja; nad nekim	hribom,	ki noče razumeti naših zakonov statike. DEDAL	A
en človek in je rekel: Vstani in pojdi proti	hribom.	Tam boš našel neke ljudi, ki čakajo nate.	A
telo mrtvega človeka ... popolnoma zraslega s	hribom,	videti pa je bilo še nekaj kosov suknjiča, kakor	A
nogah, pošasten dokaz, človeka, zraščenega s	hribom,	čevlje na nogah ... v rokah ... Honza	A
- takim dušam se zdí, da plava že za prvim	hribom	zlató v studencih; ako čutijo, da niso svobodni	A
bleščijo, v dalji temneva borov gozd, topoli pod	hribom	šumijo, šumijo. Šumeča prihaja v vršanju lip	A
trenutek, kot potnik obstane sredi poljá. Za	hribom	se tiha vas je zmračila in oživele so strme	A
pod vangogovsko raztreskano kroglo visoko nad	hribom.	Saj jih je morebiti prav nenadna tišina vzdignila	A
pod vangogovsko, razbičano kroglo visoko nad	hribom.	Saj jih je morebiti prav nenavadna tišina vzdignila	A
dalji temeva borov gozd, topoli pod	hribom	šumijo, šumijo. Šumeča prihaja	A
Na kak znak le čaka? V tistem oblaku nad	hribom	ni niti kapljice dežja, v vsej tisti temni gmoti	A
S svojo soparo, s svojo črno gmoto tam nad	hribom.	Pavla Vatovica zdaj že grabi obup.	A
okrvavljeno kroglo na nebu in s temno gmoto nad	hribom,	da se mesto v temeljih lomi od silnega pričakovanja	A
bela raztopljena krogla, se je zakotalila proti	hribom	in zadobila ostre robove.Zdaj se je tudi njena	A
stran 303 . / zorela, kjer je sončna zarja za	hribom	venela, kjer je smrt prihajala sveta, prijazna	A
nogah smrčal pes Aron, in poletel gor proti	hribom,	še danes je moral priti do zasneženih gora blizu	A
dvignil od gozdnega obronka in odloputal proti	hribom.	Nič ne bo tudi, dokler imamo talce, dvojne.	A
stražnice. Prvo zasedbeno mesto so imeli pod	hribom	Šentmaver, približno petinštirideset minut hoje	A
zadrževal, dokler je mogel in prisluškoval trušču za	hribom.	Z desne se je oglašalo pridušeno kašljanje -	A
lahko opazil dve letali, ki sta izginjali za	hribom.	Počasi, ni se jima več mudilo.	A
hiti, kar more, proti Zalogu in odtod dalje za	hribom	ob Savi.Takega dne še ni imel za seboj.	A
prijazen je na drugo, kjer se dviguje hrib za	hribom;	zadaj stoje stari velikanski gozdovi, po katerih	A
majhne pol ure pridemo s hriba v raven. Pod	hribom	stoje Moravče, vasica, jako raztresena, pa ima	A
glavi nanj streljala tako srdito, kakor bi se za	hribom	bliskalo.On se torej najprvo malo odkašlja in	A
čarovnica, ki je imela poln predpasnik toče; a pod	hribom	leži vas, v kateri vaščana ne smeš vprašati	A
odpravil in sva odšla krog Vrha v gozdove za	hribom	Sv. Ahcà.Na dogovorjenem prostoru so bili zbrani	A
v hribe do daljne sorodnice, ki je za Kozjim	hribom	s priletno hčerjo živela v majhni kajži.Tam	A
Toda Iztoka je gnalo dalje. Mordà za onim	hribom	tabori Hilbudij! Preštel bo njegove vrsté, se	A
je malo dlje proč slonel ob štrleči skali pod	hribom.	Kako ljub mi je bil ta kraj daleč od moje	A
ulico, ki se na vzhodni strani pod grajskim	hribom	razceplja v dve različno usmerjeni cesti: leva	A
lagoslovil to zemljo, da je rodila kakor Jobu. Pod	hribom	je stal njegov prostrani dom, gospodar doline	A
takole v samoti domuješ, ob veliki cesti, pod	hribom,	- kaj te nikoli ni strah ponoči?“ ”Kdor zaupa	A
zlata zarja nad ravnino in se je svetila vas pod	hribom,	kakor z zlatom in srebrom posuta.Takrat je bila	A
gledala še od daleč, ko so se glasili šele za	hribom	... in sem jim hitela naproti s tako čistim koprnenjem	A
se je noč, zakaj zvezde so že zasijale in za	hribom	je svetil mesec. Kako lepa je noč!	A
na ono stran v daljavo, hrib se je vzdigal za	hribom	in sam tih, miren gozd.Tja bi šel človek, izgubil	A
vzdignilo proti nebu, s škrjanci prepevaje. Pod	hribom	sem se ozrl; na visoki rebri je v soncu bleščala	A
Osupli smo gledali za njim, ko je utonil pod	hribom	v zamolkle jesenske sence. ”Karo!“	A
poželjivo. Večerna zarja je ugašala za prisojnim	hribom,	tiha senca od neba se je spustila na njive in	A
tresel do jutra in zadremal je šele, ko se je nad	hribom	zasvetila rumena zarja. Spodaj v samotni	A
sva vedrila. Še tri ure morda, pa bo zarja nad	hribom.	Zadremaj in počivaj, da boš imel lahke noge na	A
Vzdramil pa se je, še preden je zasijala zarja pad	hribom.	Omočil si je obraz in oči z mrzlo vodo; nato	A
videl Elija; zarja se je bila zasvetila nad	hribom.	--	A
daj, da boš boljših deležna!“ Zatonil je za	hribom,	ugasnil, kakor da ga je bila popila jutranja	A
ne slišal. Prah se je vzdigal na cesti pod	hribom	in se je jadrno bližal; voz je planil s hriba	A
se ob skalah. V kratkih minutah sem stal pod	hribom.	Tresel sem se in mraz mi je bilo, po licih pa	A
Lovi, lovi, hiti, išči! Pod	hribom	sem se ozrl in kakor otrok sem spačil obraz	A
se ozirala navzdol po krasni raváni. Zad za	hribom	se je že temnilo, toda pred njima se je lesketala	A
zmerom dalje, dokler nista prišla do tolmuna pod	hribom.	Nočilo se je že, globoko je ležala voda, tiha	A
čudno, Hanca! Poglej tjà, sonce se sveti nad	hribom	in nisem ga videl prej, šel sem kakor skozi	A
mi prišla naproti, se je zasvetilo sonce nad	hribom.	Zdaj vidim, kam gre moja pot; strma je in lepa	A
strma je in lepa, tjà gre do sonca, ki sije nad	hribom	...“ ”Če ti je bilo težko pri srcu, zakaj mi	A
oči so gledale proti soncu, ki je rdelo nad	hribom.	Ali zdelo se je, ko je oprl v tistem trenotku	A
tako zgodilo!“ Lepa večerna zarja je bila za	hribom,	vse hiše na fari so se kopale v rdeči svetlobi	A
ljudi, mrkih in neprijaznih, ki žive tam za	hribom,	v globoki odprti raki in ki sovražijo to svetlobo	A
je nad globeljo poslednji zvok in utonil za	hribom.	Stala je Hanca in mislila nevesele misli	A
dolgo, kje se mudiš? Saj že ni več sonca za	hribom,	že se je nagnil ta lepi večer! Kaj čakaš?	A
njih, ne povej jim nikar, da je zunaj, daleč za	hribom,	drugačen in svetlejši svet!Komaj bodo spoznali	A
se že sveti, že naju pozdravlja sonce!“ Nad	hribom	se je pretrgala meglena plast, zasijalo je čisto	A
meglena plast, zasijalo je čisto nebo; prav nad	hribom,	v silni daljavi, je rdelo dvoje tankih, dolgih	A
prijazni spomini. Toda nič upanja ni bilo nad	hribom.	Sonce je bilo daleč skrito in velik temán oblak	A
je svetil samo še rumeni rob in je tonil za	hribom.	”O mraku dospemo, baš o pravem času!“	A
Na pomlad je bilo, ko je brstelo življenje za	hribom	in se je svetilo od daleč, čistejše nebo; v	A
tedaj! ... Zgodaj je še, nič se še ne beli nad	hribom;	lahko bi še malo zaspala to poslednjo noč, zakaj	A
ednjikrat!“ Ko se je vračal, je že bledelo nebo nad	hribom,	oglasilo se je od nekje tičje žvrgolenje in	A
mežikale zmerom hitreje in so tiho ugašale, nad	hribom	se je belilo.Kurent je pospešil korak, da bi	A
nebo se je omračilo, ko sonce še ni bilo za	hribom.	Kurent se je ozrl in strah ga je bilo vsega	A
so se glasovi, kakor da je tiho zagrmelo za	hribom.	Kurent je s prstom pobožal struno, grenkost je	A
preko doline, umiralo je zamolklo grmenje za	hribom.	”Svatje, bratje, vzdramite se!	A
počasi, bela in težka, ter se vila leno proti	hribom,	je razločevala komaj tiste nizke, s slamo krite	A
znamenje.“ Voz je izginil v daljavi, za temnim	hribom,	ki se je vzdignil iznad močvirja. ”Tam bi	A
vzdignil iznad močvirja. ”Tam bi bila že zdaj, za	hribom	že!“ je mislila Marta in je stopala dalje z	A
vsaj zgodaj v mestu, blata bi ne gazila!“ Za	hribom	se je odprla ravan; blizu je že bilo mesto,	A
vendar je nekaj skritega za njimi, čaka kakor za	hribom.	Ni se mu zmedlo in rada bi videla, kaj se prikaže	A
bolj je resnično: tá ne pojde na Golgato ... pod	hribom	že bi se zgrudila!“ ”Čemu bi hodila?“ se	A
nepotrebno vse, kar sem delal? Torej stojim še pod	hribom,	ko sem že utrujen od strmih klancev?- Rokodelec	A
nista videla več svetlih oken. Mesec je stal nad	hribom	in je sijal skozi gosto trto. Bel je bil Tinkin	A
pa se je svetil ščip, ki je bil že visoko nad	hribom.	Sredi pota je postal.	A
. / . / stran 72 . / Koncu vasí, že pod	hribom,	je stala dolga, nizka, zelo umazana in čemerna	A
visoke občutke ljudem, ki stoje takorekoč pod	hribom,	ko se ti razgleduješ po vesoljnosti?... Toda vprašam	A
srebrn prah je pregrinjal vso daljavo; pod	hribom,	ki se je komaj razločeval iz prahu, se je svetilonekaj	A
otožne narodne pesmi ... . / . / stran 38 . / Pod	hribom	se je dvignil beli cerkveni stolp; par visokih	A
se na holme in padala, izgubila se potem za	hribom.	Na desni pa je bila velika odprta ravan, čisto	A
Zabobnelo je zamolklo, kakor da bi tam daleč, za	hribom	drdrali vozovi po lesenem mostu.Vsi smo vedeli	A
se je mračilo, ko ugledam vás tam daleč pod	hribom.	� bi le do tja še prišel; usmili se, Bog!	A
ene ure, niti enega ubogega trenotka ... Pod	hribom	stoji prijazna krčma, kamor zahajajo zjutraj	A
jaz pa vem, kje ga poiščem. V gori spi, tam za	hribom,	tam za črnim gozdom.Sloni za veliko mizo in	A
razbegal in poizgubljal v smrekovem gaju pod	hribom.	Na mizah so ostali slamniki, veliki pisani cvetovi	A
sva stopila iz kotline, je stalo sonce tik nad	hribom,	žareče, kakor sredi zlatega jezera. IV	A
ne upa, da ugleda naposled, o mraku, tam za	hribom,	za ono staro jablano, zvonik prelepe farne cerkve	A
se zdi, da je svetel dan, pa je že zdavnaj za	hribom	večerna zarja!“ ”Če je v srcu dan, zakaj	A
ne deževalo,“ sta pomislila obadva, Pavle pod	hribom,	Mana na cesti. ”On je vesel, ves prazniški	A
mogel. Tudi svojo leho je videl in svoj laz za	hribom	in nikamor ni mogel; priraščene so bile noge	A
tako sem sklenil: kadar se pod klancem, tam za	hribom,	prikaže jezero, takrat izpregovori, vse razodeni	A
stran, kakor bele rjuhe so se vile megle pod	hribom.	Pravičniki so spali trdno spanje.	A
plan. To posvečeno mesto je bilo pod Vorvovim	hribom	v bližini sosednje vasi.Tam je bila divja goščava	A
tožili, in hkrati še vedno blizu... tako tebi kot	hribom!	« Tri tedne po materini smrti sem sedel	A
Naposled se je kakor iz dalje tam zadaj za	hribom	začul onemogel glas: »Izidor ‒ gotovo si ti	A
Ljubljančani.« »In vse mesto se stiska pod	hribom,	kakor tale naša vas.Na hribu je grad ‒ za devet	A
pobešale glavo. Komaj je dobro prišel v goščo za	hribom,	je konj dvignil ušesa in se spotaknil.Iz grma	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani