ganil (477)

sem to slutil ... Stojim kakor kamen, ne da bi	ganil	z roko ... DOBNIK mirno: Pripovedujte, gospod	A
vzdramil in začel milo javkati, sin pa se ni	ganil.	Lotil sem se sina, ugotovil, da ima prebito lobanjo	A
brž premeniva srajco in te oblečeva!« Ni se	ganil;	nepremično je buljil v steno.Sklonil sem se	A
In bolnik? Ni	ganil,	ni črhnil ves čas, kot bi ne dihal, in ko bi	A
oblival mrzel pot po hrbtu. Mož na mizi se ni	ganil,	časih je globlje dihnil.Proti koncu operacije	A
opravku ne prej ne poslej nikoli. Gospod ni	ganil	s telesom, ne trenil z očesom, ko sem mu prediral	A
Daj mi roko!« Ni se	ganil,	strmel je vame kakor splašen mesečnik. »Udari	A
mirno, brez zanosa in želje, da bi pretresel in	ganil,	zato se njegovi stvarni razlagi ne upiram.V	A
sveta. V predzadnjem oddelku je bil, a se ni	ganil,	ko je šel Maks mimo.Ležal je na hrbtu in čevlji	A
urejeno v njegovi sobi in videti je, da si ga	ganil	s svojimi plahimi, sprašujočimi pogledi.In te	A
jih spuščal preden. Toda Peter Majcen se ni	ganil	in se ni zmenil zanj. Iz gozda so se	A
že kaaaj ...« je izbruhnila v jok. Mož se ni	ganil.	»Govoriii ...« je zahlipala proseče.	A
orel.142 . / 142 CIRIL KOSMAČ . / . \/ . /	ganil	od hiše, dokler ni Obrekar vse natančno razmislil	A
Nihče ne bo zinil in nihče ne bo niti z mezincem	ganil	zanj. Ravničar me zabodeno gleda, pa	A
- A! ... Toda ti še z mezincem ne boš	ganil!	Ti boš stal na mostu, gledal in čakal.	A
da se moram hitro pobrati pa se nisem niti	ganil,	kakor bi me neka neznana moč tiščala k tlom	A
se na samem razžalostil nad sabo. Toda niti	ganil	se ne bo, zakaj vest mu bo grenko očitala že	A
zanimanja je opravljal domača dela, od doma pa se ni	ganil.	In kako vesel je bil, da je bil doma sam in na	A
- Lezi še ti! Nisem se	ganil.	Samo z nosom sem trznil in si vrgel lase s čela	A
- Hitro ponj! A nihče se ni	ganil.	Vsi smo strmeli samo v gospo v črnini, ki se	A
/ . / pobrala pljučnica. Ravničar pa se ni	ganil,	dokler nista Zamorki prišla na pomoč dva fanta	A
in bridki val godbe in petja. Toda on se ni	ganil;	v svoji žalosti je bil trden kakor čer.Mimo	A
umrl!« je trmasto vztrajal norček ne da bi se	ganil.	Stražmojstra je ta neubogljivost tako	A
vsakršnih ciljev. Graparjevega Petra je govor	ganil	do solz.Venček je bil miren in tih, Šmonov Izidor	A
Kaj bo poslej? Ni se	ganil	iz bajte, kot so mu bili naročili, a vprašanja	A
Nihče od poslušalcev se . / . / stran 261 . / ni	ganil.	Če bi zdaj kdo vprašal, na kateri reki so bile	A
splašen, morda je bil pogumen, zagotovo se ni	ganil,	ko je jelen počasi prihajal iz gozda in proti	A
omrtvičen stal pred začudenimi ljudmi in ni se	ganil.	Bilo je natančno tam, kjer jo je neki popoldan	A
prosila za fanta, ki se tam zunaj še zmeraj ni	ganil.	Feliks pa je imel miren in steklen pogled.	A
ob steni, skupaj s tistim človekom, ki se ni	ganil.	-	A
dihati. Poslušal sem njeno dihanje in nisem se	ganil.	Potem so mi pred oči prihajale nenavadne spake	A
misliti ni bilo treba. Do odhoda domov se ni	ganil	iz hotelske sobe.Ležal je na postelji in z ljubeznij	A
vlažnega, solata ali kos mokrega papirja. Ni se	ganil.	Ni se ganil, čeprav bi najraje zakričal na to	A
Ni se ganil. Ni se	ganil,	čeprav bi najraje zakričal na to nemarno in	A
zletela tista posoda iz rok. Molčal je in ni se	ganil.	Ko bi zakričal, bi ga nazadnje še preganjali	A
kaj ji je bilo. Je rekla, pozneje, da sem jo	ganil,	ja, ganil, ker sem tako sam, ker imam samo ladjo	A
bilo. Je rekla, pozneje, da sem jo ganil, ja,	ganil,	ker sem tako sam, ker imam samo ladjo in tujske	A
Potem je izhlapel v gozdu. Jaz pa se nisem	ganil	do jutra, dokler me niso našli.Pod mrtvim zamorcem	A
samo župnika spremil na dom, sicer pa da se ni	ganil	iz hiše.Žandarja se zopet napotita, med vrati	A
Če bo trpel po nedolžnem, ne bo sicer nihče	ganil	prsta zanj, a miloval ga bo ta in oni; pomilovanje	A
se mučila in si otiščala roki, a zapah se ni	ganil.	Vlekla je na uho, kdaj se bo kak korak približal	A
sedel pred mikroskopom kot muha v medu, ni se	ganil,	še sopsti si ni upal, le včasih je ves zamišljen	A
Štefan! Štefan! ‒ ga je klical. Štefan se ni	ganil,	Jože se je nagnil nad njega, mu nastavil uho	A
bila razdrapana, uničena, strta, ne da bi bil	ganil	z mezincem ali vsaj občutil kakšno silo, ki	A
kraj mahovite skale in pušil iz čibuka. Ni se	ganil,	ni vstal, ni pozdravil, ni vzel čibuka iz ust	A
ubila dva drvarja, pa me ta dogodek ni kaj dosti	ganil,	a Drljačeva usoda me vselej čudovito pretrese	A
bikovko stopil na Vilarjevo stran. Vazko se ni	ganil.	»Orožje je podtaknil oni volkodlak Atif Sarajlija	A
smatrala za svojega sovražnika. Tako ji je	ganil	nedolžno srce, da bi bila šla z njim kamorkoli	A
stran 44 . / Korakal je koj za rabljem in ni	ganil	očesa od svoje žene, dokler je je bilo kaj videti	A
Dacar je pogledal svojega odvetnika, ta se ni	ganil.	Na!	A
biti, ker je ajčal v svojem povojcu in se ni	ganil	iz njega in če bi se bil, bi ga bil gotovo kdo	A
preferansi umazano igram (kar pa ni res) ‒ ne bom se	ganil!	Dokler se le meje dostojnosti ne prekoračijo	A
imenu, kamor hočete, pa srečno!« Nobeden se ni	ganil.	Sodniku je nekaj šinilo čez lice, zdelo se mi	A
bi bili nanj ponosni starši! Nikdar se ne bi	ganil	odtod!Očetovo hišico bi vzdignil in sveta prikupil	A
rezati in hišo mazati!« ‒ in preden se je Janko	ganil,	že jo je dobil z batino po glavi, zaječal in	A
pokazala v tretjem oknu naprej. Oni na tleh se ni	ganil.	Župan je premišljeval, kaj bi storil.	A
Tonček se je bil zaril globoko v seno, ni se	ganil,	komaj je dihal.Slišal je škripati lestvo, osorno	A
Zapomni si, brez mojega dovoljenja se ne boš	ganil	nikamor!Bom videl, ali se mi naučiš prositi	A
pomagala. Izbruh hčerinega obupa je ni posebno	ganil.	»Ti,« je rekla, »tega nikar ne pravi očetu,	A
pokrila oči z rokami. Preiskovalni sodnik ni	ganil	pogleda od nje.»Potolažite se, Kocmurka!	A
hitro nanji poveznil naprstnika. Stanko mu ni	ganil	oči od prstov.»Tukaj je!«	A
zrl v očeta, tresle so se mu ustnice, ni se pa	ganil,	da bi ubogal. »Če si tako visok gospod, da ti	A
zraven je snedel pet žemelj in se ni ves čas	ganil	s stola.Na mizi poleg krožnika je imel kompas	A
zaspati. Miha je žvižgal po hlevu, Janez se ni	ganil.	Ves je bil zamišljen v kruhek.	A
klaje v nozdrvi. Lukec je spal, Miha se ni	ganil,	Janez je prisluškal. »Kam pojde?	A
bolj stisnile proti starki, noben repek se ni	ganil,	nobene brkice niso zatrepetale.Kar trde so bile	A
Prisluhnila je. Storž se ni oglasil in ne	ganil.	Lišpavka je preskočila na drugo vejo in gledala	A
Trdna prijatelja sta postala. Kamor koli se je	ganil	gospodar, povsod mu je repljal za petami kužek	A
drobil deset, dvajset korakov pred njim in niti	ganil	se ni ne na levo ne na desno s pota.Ta šola	A
pogledal po gospodarju. Trdno je spal in se ni	ganil.	»Kakor nalašč!« si je mislil Lisko in izginil	A
bil silno hvaležen in tako vdan, da se ni več	ganil	od njega.Kamor koli je šel gospodar, mu je bil	A
želodčku. Zleknil se je na sonce in se ni več	ganil.	Zatisnil je bolno in zdravo oko ter sanjal o	A
bil pri priči izgubljen, ko bi se le količkaj	ganil	od gospodarja. Tako sta prešla središče mesta	A
dvorišče voz z mrtvim konjem, se noben pes ni	ganil	in ne bevsknil.»Kaj nam mar,« so si mislili	A
smeri proti mravljišču. Krit z grmom se nisem	ganil.	Skoraj dihati si nisem upal.	A
kraguljci. In pred zarjo razgibani vzduh bi ne	ganil	kodra na čelu, pa me je vendar poljubljal, da	A
vprašujoče pogledal. Okrenil je samo oči, z glavo ni	ganil.	»Ne streljam v negotovost skoz gosto vejevje	A
koncu dvorane še nekoga. Ležal je vznak in se ni	ganil.	Počasi so šli skozi sobo proti njemu.	A
sina na fronti, brez hlapca je bil, pa se ni	ganil	nihče, da bi prijel za podajalnik in mu pomagal	A
na drugem bregu počasi v klanec. Iztok se ni	ganil,	dokler niso izginili v goščo. Lahko bi bil pozval	A
želode«; kogar je želod dobro zadel, ni več	ganil	v boju. Vojska se je počasi premikala po globeli	A
Usmili se ga, Svetovit! Nihče se ni	ganil	z mesta.Ali Svarun zapove odločno še enkrat	A
dragoceno plunko na tvojo črepinjo, da bi ne	ganil	več z jezikom.Tako pa si mlad in predrzen kakor	A
vrh okopov je sedèl Svarun. Vso zimo se ni	ganil	iz stanišča.Z nikomer ni govoril, nikdar veleval	A
zvermi bi se boril!« Gospod v gugalnici se ni	ganil	in ni odgovoril. »Tvoje veličanstvo misli, da	A
je odšel in se še ni vrnil. Za hip se nisem	ganil	od vrat.« »Ko se vrne, mi takoj naznani!«	A
je skril v visoko bičevje, nihčè v njem se ni	ganil.	Iz malega sta stopila na suho Numida in Epafrodit	A
nalahko, da niso zaškripale v tečajih. Vojak se ni	ganil,	ni dvignil meča in jim ni zastavil poti.Kakor	A
ta obisk despojno. Iztok.« Justinijan se ni	ganil.	Na suhi dlani je počivala glava, na obrazu ni	A
puhtela iz močnega vina, magister equitum se ni	ganil.	Meliti so se dvigale razburjene prsi, odložila	A
zvezdi so tekle njene solze. Še dolgo se ni	ganil	general palatincev.Zajtrk je omrznil nedotaknjen	A
javno mnenje o njegovi pogibeli. Še dolgo se ni	ganil	general palatincev.Zajtrk je omrznil po nizkih	A
gledal srdito in dvigal pesti. Numida pa se ni	ganil	na ležišču.Starčeva jeza ga ni vznemirila.	A
ozidjem močna četa. Zato se ni razburil, ni	ganil,	ko je završalo med Anti.Mirno je posegel za	A
list in katere stranke, tega mu ni bilo mar.	Ganil	ga ni noben boj in nobena praska med strankami	A
njegovo telo, skoz srce in mozeg. Toda ni se	ganil;	samo njegovo levo pomežikujoče oko je obstalo	A
vrata in je zacvilila ključavnica. In še se ni	ganil	z mesta. Milijoni zvezd so veselo pluli nad	A
jutra so se trudili ob mešetarju, toda ni se	ganil.	Smrt je gledala iz osteklenelih oči.	A
bila odeja in blazina, vse hkrati. Nisem se	ganil.	Hlapec mi je razpalil v glavi nove misli, ki	A
spačeno lice. Ko je enooki pripovedoval, se ni	ganil	ne z roko ne z životom. Njegovo strašno oko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani