nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Ko je v popolni tišini napravil še nekaj korakov, so ovce začele blejati in tekati ob ogradi, nekatere so se z mladiči zgnetle v pokrit hlev in s svojimi nedolžnimi pogledi, s svojim ovčjimi, jagenjskimi, božjimiočmi gledale v čisto jutro, v oblačno mirno jutro, iz katerega je prihajala velika, nevarna, grozo prinašajoča žival. Samo koštrun, težka žival, ta je ostal ob ogradi in se nepremično s svojo težo zakopal v travnato zemljo, buljil je predse kakor začaran, morda je bil splašen, morda je bil pogumen, zagotovo se ni ganil, ko je jelen počasi prihajal iz gozda in proti njemu. Razkopaval je zemljo, glasno je rukal, z rogovi je dvignil šop zemlje in trave, nazadnje se je zagnal in treščil ob ograjo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani