ganil (201-300)

stala, hodil je kakor slepec ob prepadu. A ni se	ganil	ves čas; ne da bi stopal pogumnonaprej, brez	A
je drevje na prostranih vrtovih; zdaj se ni	ganil	list; dolina je zadremala in je čakala sanj	A
skrit v temni bradi. Tako je stal in se ni	ganil,	gledali so naravnost nanj kakor pričarani.Gledali	A
Tako je potreba.“ Ali nobeden izmed obeh ni	ganil	roke v slovó.Pavle je gledal proti nebu in zdelo	A
strmel je v Pavla z velikimi očmi in se ni	ganil.	Marta je stala ob oknu, v mraku.	A
. / stran 207 . / neumni gumb, a gumb se ni	ganil,	pomisli, ves čas je gledala nanj, pa se ni ganil	A
pomisli, ves čas je gledala nanj, pa se ni	ganil.	Ta gumb je bil vsega vzrok, on sam je bil vzrok	A
se je začudil. Gledal je njen strah, ni se	ganil	in ni rekel besede; rahla rdečica se je bila	A
izbral, gospod!“ Vid je ležal na divanu, ni se	ganil	in ni vzdignil trepalnic, komaj da je premaknil	A
- glej, tam je visel služabnik in se ni več	ganil;	oči so bile široko odprte in so strmele kakor	A
zgodba, en akord je bil dan življenja; ni se	ganil,	pa je preromal daljno pot ... Tako je -- vsa	A
goldinar ni bil moj?“ In še ob tej misli se ni	ganil	v mojem srcu niti najrahlejši občutek greha	A
stopal in kolesa so se vrtela, ali voz se ni	ganil,	zakaj tam je bil njegov dom. Stopil je v	A
stopal konj ter pokimaval z glavo, pa se voz ni	ganil	z mesta ... In kadar mu je bilo tako lepo in	A
birič, Stresel je Šimna za ramo, Šimen pa se ni	ganil,	še zastokal ni. ”Ali se je potuhnil, ali	A
sta čakala, odgovora pa ni bilo; Šimen se ni	ganil,	prijazno se je smehljal pod zvezdami njegov	A
šale!« je mrmral in potresel klateža, ki se ni	ganil.	Tagliat je položil roko mitničarju na rame.	A
Jalovnika na bohinjsko stran. Starec se ni	ganil,	ni trenil.Duša ga je osuplo pogledal.	A
uljnjakom. Topo je zrl predse, ne da bi se	ganil.	Bolečina, ki ga je bila zopet prijela za osrčje	A
zaklical. . / . / stran 149 . / Nihče se ni	ganil.	»Kdo toži?« je klical sodnik, a zopet brez uspeha	A
ljubil svojega krojaškega posla, Fortunat se ni	ganil	s svojega nizkega stola.Anže je bil brbljav	A
« je menil mimogrede, malomarno. Karnel ni	ganil.	»Trideset vsaj.«	A
je z zadovoljstvom odšel, se ni predikant več	ganil;	kakor hlod je ležal v blatu. Dolgo potem, ko	A
Ubijmo ga!« Predikant se ni	ganil	s svojega mesta ter je izpregovoril odločno	A
pot ji oblije čelo. Nekaj časa se bolnik ni	ganil.	Mirno ležeč na mestu je obračal kalne oči po	A
Še enkrat je zarohnel: »Flecte!« Pa se nisem	ganil	z mesta, nakar se je zatogotil: »Ti bom že ohladil	A
dus. Spal je, kakor je bilo videti, in ni se	ganil	na ležišču svojem. Deklica tudi leže, toda zaspati	A
/ stran 80 . / Na tlaku je obležal in kar	ganil	se ni, pa ga še nisem pustil v miru in prečevljal	A
kaj vznemirilo v ponočni tihoti. Pa se nisem	ganil,	in zatorej je mislila, da spim.Nato vstane,	A
mene je tiščala v škripcih, da se kar nisem	ganil.	Ali mislite, da sem smel kdaj v pivnico?	A
imel suličarje in režal vanje, če se je kdo le	ganil.	»Ne zameri mi te prigode,« je gospod Ambrož	A
gospod tako rad imel, da se brez njega nikamor ni	ganil.	Kamorkoli je šel general, ga je moral Svetin	A
stranjo kamnite sekire jelena v hrbet. Ni se več	ganil.	Tedaj šele se je mladec povsem zavedel svoje	A
hrbet in ploščat, luskinast rep. Bober se ni	ganil.	Mirno je ležal na vodi.	A
hrib. Od njega samega podrti los se ni več	ganil.	»Haaauuouuaaa!«	A
malo legla. Pa se znotraj v votlini nihče ni	ganil.	Šele ko je vzšlo sonce, so prišli prvi mladci	A
smo ogradili mi. Jelen sam niti s prstom ni	ganil.	«Iz Lisjakovih oči je blisnila upornost.	A
bi se ne bil prav nič začudil. Jelen se pa ni	ganil.	Mirno, pa trdo je spet spregovoril: »Če bi bil	A
vznemiril še drozg. Izmed lovcev med vejami se niti	ganil	ni nihče več.Skozi nezamreženi vhod v ogrado	A
svojo kočo. Ostrorogi Jelen se pa ni nikamor	ganil.	Skoraj negibno je sedél na klopi pod rogovjem	A
vidno zanesla k bregu. Obstal je in se ni več	ganil.	Iz vode je pogledal čopasti ponirek.	A
sune venkaj. Krčmar, ki se pri vsem tem ni	ganil,	dejal je zdaj: »Prav, saj ta skopuh ne da tako	A
res, kar sem tu govoril. Ni me majhen valček	ganil,	ni me sapica premaknila!Rajši bom bujne terjatve	A
Kvasa je ta pogovor z neskrbnim mladeničem čudno	ganil.	Ni mogel dalje tu ostati, vleklo ga je ven na	A
je, cukal in z rosó močil po čelu, pa ni se	ganil.	Zarja se je v vzhodu jela žariti, ko si je Dolef	A
izpod prstov. Ko je šel tiho mimo, ni se Domen	ganil	z mesta niti ga ni čul.Rad bi ga bil ogovoril	A
odgovarjal, kakor ga je tudi klical in vpraševal; kar	ganil	se ni. »Kaj, ko bi ogenj ukresal,« pravi krojač	A
po glavi udari, da se je mož kar zvrnil in ne	ganil	več. Vidé moža mrtvega na tleh, začne mlinarica	A
zastokal kakor v spanju, . / . / stran 16 . /	ganil	pa se ni.V drugo je zavihtel hudodelnik orožje	A
kaj, glava je bila ubita, kri se je cedila in	ganil	se ni!»Mrtev je,« reče mladi vojak, ostroge	A
njegovih častilcev. Padec tega velikana ga je	ganil	torej globoko. A tudi druga stvar mu je delala	A
njegovo debelo srajco in kožo njegovega hrbta.	Ganil	se ni, ker bal se je, da bi oni porinil.Obujal	A
z Rozalko in Manico že med vrati. Pes se ni	ganil.	Marko ga je klical.	A
visoka, temna postava. Volkun je od nestrpnosti	ganil	z repom in Marko ga je moral prijeti za gobec	A
robevnico bi bil lahko vrgel za njim, pa ga še	ganil	ni. Tudi Jok se ni kaj prida brigal za jarce	A
prišel bliže šele, ko se že dolgo medved ni več	ganil.	Pa še potem se je bližal oprezno, a medved ni	A
jeziku tega ni nosil. Ta novi glas je hčer čudno	ganil.	Prvič, kar je bila odrastla, oklenila se je zdaj	A
ter se samo iz notranjega nemira zdaj pa zdaj	ganil	in hodil včasih tja, kamor ni bilo treba, včasih	A
moral čuti pogovor onih dveh, ker čolnič se ni	ganil	izpod obrežnih vej. »Ker bi vam rad nekaj povedal	A
Saj še ne odhajamo!« On se ni	ganil	z mesta, pa tudi ona ni silila k odhodu.Obeh	A
‒« Umolknila je, ker se Peter ni	ganil	s svojega mesta pred vhodom lope. »Sedite vendar	A
Pepeta ni bilo nikjer, dasi se po navadi ni	ganil	od steklenic, dokler so bile polne.Pozneje ste	A
iztrkal svojo pipo. Stari na peči se niti	ganil	ni, in tako sta zopet nekoliko časa molčala	A
vendar?« je dejal slikar polglasno za njo; pa	ganil	se ni z mesta.Zrl je nekoliko predse k tlom	A
»Da, za vas!« Kosan je stal, ne da bi se	ganil,	ter ogledoval pismo. Fant pa je stekel proti	A
poljubila. »Olga!« kriknil je divje Berg, a	ganil	se ni z mesta. Planil bi bil ko ris na onadva	A
stisnjenimi pestmi proti postelji. Slikar se ni	ganil;	ležal je z zaprtimi očmi tam in težka sapa,	A
ni posebno po volji in ki se celo popoldne ni	ganil	od grofice Veronike.« »A, zato ti morda ni po	A
in urejala vozove po dvorišču. Starec se ni	ganil	izpod kolibe, a vendar je vse nadzoroval in	A
ali gluh ure ali dneve; nisem čutil, nisem se	ganil,	in zraven sem bil zavesten ali nezavesten, sivolas	A
treba iskati je drugod; nobeden bi se vam ne	ganil	iz Mirnega dola.« Na te besede, ki jih je govorila	A
poleg nje, držal se je »kakor lipov bog«, ni se	ganil,	da bi postregel, kakor je moškemu dolžnost,	A
bila v spanju položila roko na glavo; ni se	ganil,	da bi ne prebudil dekleta. Voda je vrela v loncih	A
dolgo na pomoč, potem pa je utihnil in se ni	ganil,	kakor da bi bil mrtev.Ponoči se je zopet predramil	A
mestih še dim in ogenj. Ker se dolgo ni nič	ganil	in črhnil ni besedice, ga je pogledala gospa	A
Slovenije. Z iskrenim svojim govorom je ljudi tako	ganil	in razpalil, da so jokali, objemali eden drugega	A
zatisnjene, kakor bi spal. Život se mu ni nič	ganil	in zdelo se ji je, da niti ne diha.Spreletel	A
čepel po cele tedne doma pri bukvah, da se ni	ganil	iz hiše.Kadar se je uvedrilo, pa ga nobena sila	A
Najbolj pa je mene in do malega vse bralce »Novic«	ganil,	očaral in oduševil Veselov veličastni patos	A
več ta grda noga ... Gledal jo je mož in se ni	ganil.	Kekec se je priplazil za njim in stopil kraj	A
‒ Tako si je mislil Kekec in se niti	ganil	ni.Mož pa je stopil v sobico in se ozrl po postelji	A
da bi ga iztrgal iz zida. A kamenček se ni	ganil.	»Glejte ta kamenček v zidu!	A
kraj koče je spal v senci velik človek in se ni	ganil.	Kekec je gledal in gledal.	A
glavo pod perutnico in se dolgo dolgo ni več	ganil.	Kekcu se je ujeti ptič smilil do srca.	A
razjarjenega Kekca, a ni izpustil možička, ki se niti	ganil	ni več med njegovimi trdimi pestmi.Sunil je	A
Kosobrinu, ki je ležal na tleh in se ni več	ganil.	‒ »Hoho, kaj pa je to?« je zamrmral Bedanec.	A
O, ali slišite?« A Kosobrin se ni	ganil.	In tedaj je bil Kekec trdno prepričan, da je	A
Kekec je dregnil orla še enkrat. A orel se ni	ganil	več in je bil mrtev.Kekec se je zadovoljno namuznil	A
večera pa do jutra in se ni niti za trenutek	ganil	od njega.Kekec je že skoraj obupal.	A
večer ... Volk je ležal za njim v goščavi in se ni	ganil	niti za trenutek, kakor da bi se tudi on zamaknil	A
z mano!« A volk ga je samo gledal in se ni	ganil.	Kekec je poizkusil, da bi šel na levo.	A
kmetska sekira na senca, da je obležal in se ni	ganil	več. In spet so navalili na duri.	A
oddaljen od medveda. Mirno je ležal in se ni	ganil	...»Stric Kezovec!« je zaklical Gab, ko ga ja	A
izmolil več kot dvajset, a mož se še vedno ni	ganil	na pogradu.Gab je vstal in se splazil po prstih	A
zaplavale oči v pridržanih solzah. Samo oče se ni	ganil.	Mirno je nesel grižljaj k ustom.	A
iznebil. . / . / stran 13 . / Vendar se ni	ganil.	Zavedal se je, da utegne že sama njegova navzočnost	A
eden je molče slonel na svojem sedežu in se ni	ganil.	Bil je mlad in zal, a upadla njegova lica so	A
kadar je zadel na odpor. Nikolaj pa se ni	ganil	in je tako mirno vzdrževal te poglede, da je	A
radovednostjo ogledoval Črnega Petra. Ta se ni	ganil	s svojega mesta, prav kakor bi mu laskalo, da	A
in po modrosti, temu upro, a ker se nihče ni	ganil,	sem si štel v dolžnost, da to jaz storim.Nisem	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani