etike (2.255)

navdušenje. Oblikovati je treba človeka energije,	etike	neukrotljive volje.Ves narod.	A
nisem čul svoje žive dni! Vse je brez tehnike in	etike	in višje ideje! Sploh ne razumem rajnkega kralja	A
variiranega, a vztrajno pozitivno reflektirane	etike	posameznika in družbe, v kateri se znajde.	A
uzurpatorje vendarle spet z vidika katoliške	etike	in verskega nauka in božjih zapovedi.Tako pravi	A
ni skrival, da v resnici ne občuduje bančne	etike	in da hodi na sestanke Anonimnih alkoholikov	A
časopisja (in sploh medijev) z vidika novinarske	etike	sporno.Tega sem se kot navdušen, čeprav vse	B
človekove usode, resnice, svobode, morale in	etike.	Roman Andreja Bitova Puškinov dom (obj. 1978	B
njegovo etično resničnost. Zakaj estetika je mati	etike;	pojma 'dobro' in 'slabo' sta povsem estetska	B
nikomer. Ker Vam to narekuje minimum novinarske	etike	in lastnega človeškega dostojanstva. Na umazanij	B
vzpon v demokratičnih evropskih državah, zaton	etike	in njena reinkarnacija, ne samo v krščanstvu	B
zgolj stvar estetike, ampak v tem hipu predvsem	etike,	neizprosne zaveze. Kličejo s televizije, če	B
groteskami v območju politike, ideologije in njune	etike	sproti ponuja dokaze o svoji irealnosti in iracionalnosti	B
bolj iz tistih razlogov, ki sodijo v območje	etike	in v območje avtentičnega, četudi subjektivnega	B
marsikdo tukaj oporekal, da je namreč estetika mati	etike.	In če je ta trditev pretežka, potem je treba	B
visokih dosegov človeškega duha, ne samo kulture,	etike,	znanosti, ampak tudi nasilij, fizičnih in duhovnih	B
kjer je estetika, kot je bilo rečeno, mati	etike?	Ali naj samo literatura odgovarja na vprašanja	B
navijaške strasti, dokler ostajajo v območju športne	etike	in tudi zoper nogometne funkcionarje in organizatorje	B
njegovo etično resničnost. Estetika je mati	etike.	In navsezadnje, ko pisatelj sede k pisanju, že	B
ne politike, ne krščanske ali prosvetljenske	etike.	Njena prava narava je tista resnica človekovega	B
nasprotovati iz interesa, nikakor pa ne iz logike in	etike.	To, kar je sporno, kar nam ob premišljanju o	B
razum in srce. b) Osnovno pravilo homaranistične	etike	je: „Bodi do drugih tak, kakor želiš, da bi	B
posvečeni svet. S tem in in takšnim odnosom do	etike	namreč nenehoma reproduciramo vse mogoče družbene	B
Lévinas meri na Kierkegaardov religiozni ”suspenz“	etike,	ponazorjen z zgodbo o Abrahamu in Izaku. Janez	B
petem delu svoje slavne, postumno objavljene	Etike	(1677).Toda že v Teološko-politični razpravi	B
je sam Spinoza pozneje, kar je razvidno iz	Etike	, opustil nekatere izmed njih, na primer, da	B
skoraj večer... da, rajši bom pripravil kaj iz	Etike	, ne bom omenjal Kristusa, saj sem že zadnjič	B
je ostalo, potem si izpišem par citatov iz	Etike	... in preveriti moram, kaj je s telefonom, menda	B
nad stari, že skoraj razpadli izvod Spinozove	Etike	v slovenskem prevodu in si obenem zapisuje	B
popolnega diamanta povezane s tezami Spinozove	Etike	... Saj je to vaš namen, ne?	B
atributov in modusov na začetku prve knjige	Etike	: ”S postatjo <substantia> mislim tisto,	B
oziroma sholijo k 15. propoziciji prvega dela	Etike	[1p15s], kjer Spinoza razpravlja o prostoru	B
kot vé vsakdo, ki je prebral začetne strani	Etike	.V najini prispodobi, Janez, bi lahko rekla	B
pravil“). Začniva z enajsto iz prvega dela	Etike	: ”Bog ali podstat, sestoječa iz neskončno	B
biva. Q. E. D. Navedena 11. teza prve knjige	Etike	pa poleg tega pravi, da substanca, Bog-ali	B
kot je dokazal Spinoza v 9. tezi prve knjige	Etike	) ker - ”Čim več ima stvar stvarnosti ali biti	B
dragi Janez, najznamenitejšo tezo drugega dela	Etike	pod naslovom ”O naravi in izvoru duha“.Gre	B
sta namreč prva in druga teza drugega dela	Etike	, razumljeni skupaj: ”Mišljenje je atribut	B
telesa.“ [2p13s (147)] Pozneje, v tretjem delu	Etike	, pa Spinoza pod naslovom ”O izvoru in naravi	B
sicer, da Spinoza med aksiome drugega dela	Etike	uvrsti stavek: ”Človek misli.“ [2a2 (136)	B
prezreti tistih Spinozovih tez v drugi knjigi	Etike	(”O naravi in izvoru duha“), v katerih Spinoza	B
skrivnostna. Spinoza v peti in zadnji knjigi	Etike	pod naslovom ”O moči uma ali o človeški svobodi	B
ključi za razrešitev. Oba motiva s področja	etike	delujeta proti taki odločitvi, namreč razglasitvi	B
drug mit daleč od resnice, s tem pa tudi od	etike	in vere, ki sta edina zanesljiva podlaga narodne	B
stran 11 . \/ Filozofija, ki ne privede do	etike,	je samo sistem filozofskih »orodij« in metod	B
prispodobni in zbirni pojem dobrega, dobrega v smislu	etike,	ekonomije in politike.Zato filozofija, ko odpira	B
ljudi samo po tem, da so mu jasni stavki iz	etike	in da jih v svojem življenju v obliki moralnega	B
Spinoze? Jaz sem preštudiral prvi del njegove	etike,	- zdaj pa nimam nobenega veselja več. Zakaj	B
predmetne teorije in v občutljiva vprašanja	etike	in estetike ter še v druge filozofske vede,	B
mitosa na Claudela in o vprašanju morale ter	etike	v operi in o faustičnem v Claudelovem dramskem	B
o demoniji. V njem se kot vrhovno načelo vse	etike	povzdigoval zvestobo samemu sebi, zaradi česar	B
Rešitve antinomij (npr. forme in vsebine ali	etike	in duše) je po Lukácsu mogoče poiskati, ni pa	C
Jelica Šumič-Riha Mutacije	etike	Od utopije sreče do neozdravljive resnice	C
I. NAMESTO UVODA: OD	ETIKE	PRAVE MERE DO ETIKE ZAKONA ETIKA PRAVE MERE	C
I. NAMESTO UVODA: OD ETIKE PRAVE MERE DO	ETIKE	ZAKONA ETIKA PRAVE MERE IN EKSCES	C
ETIKA PRAVE MERE IN EKSCES V uvodnem predavanju	Etike	psihoanalize, značilno naslovljenim "Naš program	C
opazkama opozori na centralno vlogo Aristotelove	etike	za etiko psihoanalize in hkrati razdaljo, ki	C
priučevanju, njihovi vzgoji. V VII. knjigi Nikomahove	etike	Aristotel postavi nasproti trem nravstvenim	C
s tem seznamom je Aristotel izločil iz polja	etike	željo. Ta seznam kaže namreč na neko izjemno	C
ključni pojem, ki napotuje na meje aristotelovske	etike.	Po Aristotelu je zdravilo za čezmernost edino	C
odpove. Če torej Aristotel izključi iz polja	etike	bestialnost, je to prav zato, ker je nedovzetna	C
more do živega. Temeljni problem Aristotelove	etike	je torej, kako intervenirati v izprijenost,	C
bo zanimalo, kakšne mutacije, transformacije	etike	je povzročil prehod iz etike ugodja, etike prave	C
transformacije etike je povzročil prehod iz	etike	ugodja, etike prave mere, kakršna je recimo	C
transformacije etike je povzročil prehod iz etike ugodja,	etike	prave mere, kakršna je recimo aristotelovska	C
Neskončnost je edini pravi miljé za prakticiranje take	etike:	"ni drugega maksimuma kot neskončno". Etika	C
določa ta maksimum. Druga razločevalna poteza	etike	maksimuma je dialektika možnega in nemožnega	C
Aristotel. To ni mogoče zato, ker je osnovna drža te	etike	ekscesivna, ker je sam zakon transgresiven.	C
Na neki način je moderni subjekt na področju	etike,	kantovske etike, v isti situaciji kot Ojdip	C
moderni subjekt na področju etike, kantovske	etike,	v isti situaciji kot Ojdip pred sfingo.Poanta	C
Čisto drugačen pa je položaj subjekta klasične	etike.	Ta subjekt ne ve.	C
mu je storiti, zato išče modrost. Paradoks te	etike,	če jo primerjamo z moderno, je v temle: v moderni	C
prav in kaj ne. Narobe pa ima subjekt klasične	etike	na tisoče predpisov.Za vsako situacijo je drug	C
bi bilo popolnoma nedvoumno. Predpisi antične	etike	pa niso taki.Že vnaprej so dojeti kot nejasni	C
moralo opozoriti, da se tu gibljemo na terenu	etike.	Ne le, da je ljubezen človeku naložena, še več	C
Čisto Drugi" - ne pomeni padca, degradacije	etike	v teologijo, kot Badiou očita teoretiku etike	C
etike v teologijo, kot Badiou očita teoretiku	etike	Drugega par excellence? Raziskovati potenciale	C
Drugega par excellence? Raziskovati potenciale	etike	neskončnega v globaliziranem svetu zahteva,	C
oviro za vznik subjekta. Tako se sklicevanje	etike	na človekove pravice, če izberemo Freuda proti	C
drugače? A preden bi se lahko vprašali, kaj bo	etike	maksimuma preživelo v 21. stoletju, bi morali	C
nalogo raziskati pogoje možnosti za take mutacije	etike.	II.	C
ugodja in neugodja. Eden paradoksov Benthamove	etike	ugodja je zato ta, da načelo koristnosti - ki	C
odpravi. Eden od paradoksov utilitaristične	etike	je ta, da na ravni družbe ni mogoče ubežati	C
diametralno nasprotni oceni utilitaristične	etike.	Za prvo naj bi bila resnica etike sreče za vse	C
utilitaristične etike. Za prvo naj bi bila resnica	etike	sreče za vse obscena krutost.Obscenost te etike	C
sreče za vse obscena krutost. Obscenost te	etike	- kar naj bi bilo še toliko bolj paradoksno	C
krutost neogibno na obzorju, brž ko postane geslo	etike	maksimiranje oziroma "največja sreča za največje	C
vprašaj prav temeljno predpostavko benthamovske	etike,	da namreč ljudi pri delovanju vodi izključno	C
lastno blaginjo, za lastno dobrobit. MEJE	ETIKE	MAKSIMIRANJA Vsekakor velja opozoriti, da je	C
je utilitarizem napovedal premestitev težišča	etike	z idealov, vrednot, norm, skratka, z dozdevkov	C
To pa seveda povsem obrne smisel Benthamove	etike,	katere centralni problem je, kako z zakoni zmanjševati	C
moglo biti nič bolj tuje od sadovske "perverzne"	etike	maksimiranja ugodja prek bolečine, saj je eden	C
našem mnenju differentia specifica benthamovske	etike:	paradoks nominalističnega realizma, nezamisljivega	C
bližnjega je z gesto sv. Martina situirana na raven	etike	dobrin.Tu ni nobene čezmernosti: drugemu daš	C
sooča subjekta z izbiro, ki je zastavek vsake	etike,	vredne tega imena, namreč izbiro med dolžnostjo	C
pomeni pristati na to, da obstaja le relativnost	etike	ugodja, ki za Kanta ravno ni etika. To bi lahko	C
možnosti svoje zadovoljitve. Zato je tudi naloga	etike,	da konstruira umetne neprekoračljive pregrade	C
tiste, ki jih je poprej postavljala narava. Cilj	etike	je, skratka, ponovna redukcija želje na potrebo	C
oziroma ugodja kakor Kant v taboru tradicionalne	etike	Dobrega in vrlin.In tako kot je imelo Kantovo	C
patološkega, nestalnega, variabilnega iz polja	etike,	tako iz Sadove zvestobe ugodju izhaja, da je	C
priznava nobenega od treh tradicionalnih temeljev	etike:	vrhovno Dobro, čast oziroma koristno, je mogoče	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani