nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Zato ne preseneča, da Lacan postavi Sada tako rekoč ob bok Antigone, ki je za Lacana vendarle zgled za etično držo, prav zato, ker tako kot Antigona uteleša brezkompromisno, herojsko voljo, potrebno za prodor onstran načela ugodja. Kajti Sade s tem, da postulira pravico do užitka kot zakon, zavezujoč za vse, to je, kot instanco brezpogojnega, ki zapoveduje, ne meneč se ne za empirične okoliščine ne za subjektovo dobrobit, sooča subjekta z izbiro, ki je zastavek vsake etike, vredne tega imena, namreč izbiro med dolžnostjo do brezpogojnega in svojo patološko bitjo.
In če do Sada še dandanes ne moremo biti ravnodušni, če je tudi za nas "škandalozen", če še vedno povzroča razkol med svojimi bralci, skratka, če dandanes ostaja tisti, ki cepi Drugega, je to zato, ker Sade povzdigne užitek v imperativ, veljaven za vse, se pravi, tisto, kar ostaja radikalno tuje vsemu človeškemu, oziroma, kot pravi Lacan, "kar najbolj osvobojeno razmerij do individua"
. Sade hoče v subjektu osvoboditi užitek kot tisto, kar mu je najbolj intimno, kar pa subjekt, suženj zahtev civilizacije, dojema kot nekaj tujega.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani