nova beseda
iz Slovenije
Jelica Šumič Riha, Mutacije etike, poved v sobesedilu:
Ko Sade pokaže, da samo načelo ugodja napotuje na lastno prekoračitev, da se za zvestobo ugodja skriva instanca nenasitnega Še!, tisto, čemur bi lahko rekli načelo užitka oziroma gona izvrši podobno operacijo "čiščenja" v taboru sreče oziroma ugodja kakor Kant v taboru tradicionalne etike Dobrega in vrlin. In tako kot je imelo Kantovo povzdignjenje zgolj formalne določitve volje v etično načelo za posledico eliminacijo patološkega, nestalnega, variabilnega iz polja etike, tako iz Sadove zvestobe ugodju izhaja, da je osvoboditev ugodja hkrati tudi že osvoboditev od ugodja.
Za Sada, ki tako kot Kant ne priznava nobenega od treh tradicionalnih temeljev etike: vrhovno Dobro, čast oziroma koristno, je mogoče reči, da polje etičnega revolucionira, s tem, da v nasprotju s tradicionalno etiko, ki iz svojega polja izključuje užitek, ki ničemur ne služi, ta povsem nekoristni užitek postavi kot konstituens subjektove eksistence, še več, povzdigne
ga v zakon za vse.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani