nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Če to Bennettovo misel preneseva na najino prispodobo popolnega diamanta, bi lahko rekla, da se njegove posamezne fasete, tj. ”razsežni modusi“, v teku časa spreminjajo tako, da se zdaj lesketajo, zdaj ne, da so enkrat rdeči, drugič modri, in da, kot sva rekla, lahko spreminjajo tudi obliko, tako da so zdaj trikotniki, zdaj kvadrati itd. - medtem ko sama diamantna snov, ”razsežna substanca“ ostaja enaka (vendar si tu ”snovi“ ne predstavljaj preveč snovno, saj gre za razsežnost samo, pravzaprav za ”praznino“). Analogno bi bilo mogoče Bennettovo ”zgodbo“ razširiti na ”mislečo substanco“, saj sta obe, razsežna in misleča, ista substanca, kajti temelj Spinozovega sistema je ”substančni monizem“, kot pravi Bennett in kot vé vsakdo, ki je prebral začetne strani Etike. V najini prispodobi, Janez, bi lahko rekla, da se posamezni žarki ali snopi žarkov, ki potujejo med fasetami in se v njih zrcalijo, v času spreminjajo tako kot naše misli, ki zdaj mislijo
to idejo, zdaj ono, na primer zdaj trikotnik, zdaj kvadrat ipd., medtem ko njihova ”miselna substanca“, svetloba popolnega diamanta kot celote, ostaja enaka.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani