nova beseda iz Slovenije
ki prihaja iz Pennslovenie in je morda bodoči | Dostojevski, | on mora vedeti, da ima French Quarter svojo | A |
Blaumann, »o tem ni nobenega dvoma. Razkolnikov, | Dostojevski. | «Hotel je reči, že že, a primerjava z nedeljskimi | A |
Slovencev, deluje kot kak Eks-Gregorčič ali | Dostojevski, | kot sta svoj čas rekla Štritof in Osterc.Ali | B |
Gogolj ali kot psihološki realist in fantast | Dostojevski; | to stori, kot pravi Nirman Moranjak Bamburać | B |
odšel in zakoračil v vodo. Drugi beraški romar, | Dostojevski, | pa pravi: "Socializem je ... sinje, malce vlažno | B |
je polemiziral s klasiki, kot sta Puškin in | Dostojevski: | Starka je absurdna parodična variacija Pikove | B |
zadrževali mnogi Rusi, npr. Gogolj, Tolstoj, | Dostojevski, | Čehov), kjer je preživel zadnje dvajsetletje | B |
deliričnih stanjih, ki jih popisuje tudi Fjodor | Dostojevski. | Umetniški svet Venedikta Jerofejeva je svet | B |
kraj, ki se mu niso mogli ogniti ne Puškin ne | Dostojevski | in ne Beli.Vse do danes je Peterburg/Leningrad | B |
pripombo, da vendarle gre za roman o mrtvem Domu ( | Dostojevski! | ) z anekdotičnim Puškinom; o tem nas Puškinov | B |
naključja, kaosa in organizirane metode. Kakor | Dostojevski | v Wiesbadnu, Hamburgu ali Baden-Badnu, tako | B |
Kischa, ne samo za literarnega genija, kot je bil | Dostojevski, | ki je sam doživel ob njej najvišje vzpone in | B |
rusko idejo iz devetnajstega stoletja, ki jo je | Dostojevski | leta 1861 v seriji člankov o ruski literaturi | B |
tudi hudičeva zadeva, natančno taka, kakršno je | Dostojevski | mnogo let pozneje popisal v svoji priliki o | B |
je zapustil v svojih dnevnikih in pismih. | Dostojevski | je umetnost pojmoval kot človekovo avtonomno | B |
druge človeške dejavnosti ne obsegajo. S tem je | Dostojevski | umetnost že povzdignil na raven nečesa izjemnega | B |
najpopolnejšega. Obenem s tem pa je trdil | Dostojevski | še nekaj drugega. Umetnost ni samo celovit izraz | B |
sestavni del njihovega kolektivnega bitja, se je | Dostojevski | šele do kraja izjasnil o svoji literarni ideologiji | B |
literarni ideologiji. Peter Veliki, tako je menil | Dostojevski, | ki je carja na tihem občudoval skoraj kot Aleksandra | B |
in splošnega človeškega preporoda. V tem je | Dostojevski | videl najboljše poroštvo, da se mu izplača tudi | B |
skoraj v ničemer. Ta ruski duh, o katerem je | Dostojevski | govoril s tolikšno zanesenostjo in na katerega | B |
odpovedjo vsem posvetnim dobrinam. Skratka: če je | Dostojevski | mislil, da verne duše ruskega preprostega človeka | B |
Nič. S to svojo literarno ideologijo se je | Dostojevski | pregrešil celo zoper Boga.Ko je trdil, da si | B |
v njegovem osebnem pohlepu po moči. 2 Toda | Dostojevski | je pisal tudi romane.Tu, v romanih samih, pa | B |
tudi svoj pobožni odnos do nje je imel v mislih | Dostojevski, | ko je v pismu A. N. Majkovu leta 1869 zapisal | B |
ostal vse življenje v njihovi duši« (podčrtal | Dostojevski) | . Ta sveta duša pa postane za Dostojevskega v | B |
zbranostjo in pobožnostjo. In temu ustrezno | Dostojevski | tudi ravna, kot je razvidno tudi iz njegovih | B |
izraža kot ljubezen. In to je tisto bistveno: | Dostojevski | je pravzaprav ljubeči idiot.Prav tak ljubeči | B |
knez Miškin so drugi. In prav tak je tudi | Dostojevski, | Dostojevski kot pisatelj. Dostojevski kot pisatelj | B |
so drugi. In prav tak je tudi Dostojevski, | Dostojevski | kot pisatelj. Dostojevski kot pisatelj prestreza | B |
tudi Dostojevski, Dostojevski kot pisatelj. | Dostojevski | kot pisatelj prestreza vse, kar tako ali drugače | B |
ki je sveta in zatorej nedotakljiva. Pri tem | Dostojevski | sam, ki bi veliko rajši videl, da bi ga pri | B |
njegovih dnevniških zapiskov in pisem, v katerih | Dostojevski | ni več pisatelj in zapisuje stavke, iz katerih | B |
uresničeval v zgodovini, sta vstala že Kierkegaard in | Dostojevski | in povedala, da je objektivizacija človekove | B |
posledica njegovih odrešeniških pretenzij. Že | Dostojevski, | ki je prvi spregledal iracionalne zgodovinske | B |
je živel peti evangelist, Fjodor Mihajlovič | Dostojevski. | Živeti tako, kot da je Jezus stalno med nami | B |
tudi nas, sta prav doumela in izrazila šele | Dostojevski | in ruska religiozna filozofija: to je bila in | B |
svobode. Tudi to je zaslutil in napovedal že | Dostojevski, | ko je položil v usta Šigaljova stavek: »Začel | B |
kakršni so zapadali celo tako veliki duhovi kakor | Dostojevski, | Berdjajev ali sodobni Solženicin. Kakor pravi | B |
menila. V pismu ti ne morem razložiti, kaj je | Dostojevski, | kaj je Tolstoj -- razložil si boš sam, nekoliko | B |
strujo. Prijatelj si je pomagal z mislijo, da je | Dostojevski | pač realist neke višje ali globlje vrste, nekakšen | B |
nevarno mestece, kakor ga je nekoč imenoval | Dostojevski, | toda razumen človek, kakršen je Kosmač bil, | B |
Župančič, Cankar, Levstik, Nietzsche, Bernanos, | Dostojevski, | Andre Gide, Chesterton, Goethe, Werfel, Tolstoj | B |
obdobje meščanskega romana in nazadnje postroman ( | Dostojevski) | . Lukács se je v času prve svetovne vojne, ko | C |
zla, Hugo: Nesrečniki, Tolstoj: Vojna in mir, | Dostojevski: | Zločin in kazen, Eliot: Middlemarch, Hardy: | C |
1919 (1932) in Veliki denar (1936, sl. 1962). | Dostojevski, | Fjodor (Mihajlovič) (1821 - 81), ruski romanopisec | C |
umora in suspenza. V Idiotu (1868, sl. 1925) je | Dostojevski | ustvaril svojega najbolj skrivnostnega junaka | C |
TkS Eden največjih svetovnih romanopiscev, | Dostojevski, | je ustvaril šolo ruskega realističnega leposlovja | C |
njen spust v pekel, vendar je znal - kakor | Dostojevski | - odkriti (se pustiti odkriti od) Kristusa, | D |
se ve? Pri meni je bil za Novo zavezo kriv | Dostojevski. | (nasmešek) Kadar se pojavljate v javnosti | D |
romanu Bratje Karamazovi prepričljivo prikazal | Dostojevski, | ki skozi usta demoničnega inkvizitorja razlaga | D |
še naslednje leto skupaj pridelujejo kruh. | Dostojevski | s tem opiše, čemu so rabile starozavezne Božje | D |
pet let izgnanstva tod preživel tudi Fjodor | Dostojevski) | , niso izselili nikogar.Ljudje so še naprej mirno | D |
sreče brez svobode. V nasprotju s Prešernom pa | Dostojevski | trdi ravno nasprotno; meni namreč, da sta sreča | D |
Berdjajev nameni temi Velikega inkvizitorja, ki jo | Dostojevski | razvije v romanu Bratje Karamazovi.Gre za temo | D |
Ivan upira Bogu in ureditvi božjega stvarstva. | Dostojevski | s tem izrazi svoje stališče, da je krščanska | D |
nad nedolžnim otrokom. Za Berdjajeva je bil | Dostojevski | učitelj pravega krščanstva, ki temelji na Kristusovi | D |
od Kristusovega nauka. V tem pogledu je prav | Dostojevski | tisti, ki se vrača k izvornosti Kristusove besede | D |
Morda blag udarec na možgane, ne na srce | Dostojevski | je nekoč izjavil, da je med svojimi potepanji | D |
Nič nenavadnega, saj je lik ustvaril genialni | Dostojevski, | in zanj potil krvavi pot!Oglejmo si ga pobliže | D |
v televizijskih komičnih nanizankah) bi bil | Dostojevski, | obrnjen na glavo: knez Miškin bi se potil v | D |
blato »veliki« in ker so ljudstvu, kot pravi | Dostojevski, | takšni padci vselej v veselje.Pač pa zato, ker | D |
pomeni, da imamo obratno od tistega, kar pravi | Dostojevski, | ko v Bratih Karamazovih opozarja, da če Bog | D |
jih je nekoč v posebno konstelacijo postavil | Dostojevski! | Idejo Hymnusa nosim že dolgo v sebi. | D |
trije preroki, vendar tega ne povezujem tako kot | Dostojevski. | Prepričan sem o upanju, ljubezni in čustvih, | D |
uresničilo. Šele po njem so prišli Baudelaire, | Dostojevski | in Proust, Wagner, Debussy in Bartok, Gauguin | D |
ruskih pisateljev so mu najbolj všeč Tolstoj, | Dostojevski | in Čehov, med tujimi pa še iz mladih let ceni | D |
Nikoli nisem marala kakšnih jokajočih romanov, | Dostojevski | me je pa vedno znova fasciniral.Iz otroštva | D |
zrenja, ki je že prodrlo skozi mrak ateizma. | Dostojevski | je namreč »storil več kakor to, da je predvidel | D |
obrazložitve. Se bo zato uresničilo to, kar je | Dostojevski | izrazil s stavkom »Če Bog ne bi obstajal, bi | D |
pisatelje sem si izbral, to so Shakespeare, | Dostojevski | in Ivo Andrić.Zlasti Ivo Andrić. | D |
samo pomislimo, kako se je obnašal do Ofelije. | Dostojevski, | recimo, opisuje psihološki problem, ki je prisoten | D |
slave. Film, ki prikazuje okolje, v katerem | Dostojevski | ne funkcionira, v katerem ni avtomatizma, imenovanega | D |
morajo misliti ateisti, ki nočejo biti nihilisti. | Dostojevski | je hotel reči, da so ateisti, naj to priznajo | D |
izražene. Med njimi izpostavljeno mesto zavzemata | Dostojevski | in Nietzsche.Prav na primeru Kosovega razumevanja | D |
izpeljave pogosto poenostavljene in celo napačne. | Dostojevski | je v Kosovih kolumnah glasnik potrebe po božji | D |
Vse to nedvomno drži. Je pa | Dostojevski | še vse kaj drugega.Predvsem je genialen pisec | D |
ateistični Ivan. Pomenljivo je, da je prav Aljoši | Dostojevski | v nikoli napisanem nadaljevanju Karamazovih | D |
nihilističnih osnov, tako kot, konec koncev, tudi | Dostojevski | (prim. njegovo Legendo o velikem inkvizitorju | D |
Spominjam se, da si je želel Paul Schrader postati | Dostojevski | v svetu filma, moj lik pa je bil nekaj, kar | D |
krščanske morale, ki jo je tako lepo ubesedil | Dostojevski, | češ da nobena ideja ni vredna niti solze po | D |
kot like... In Lawrence, Flaubert, Tolstoj, | Dostojevski. | ..? Že, a večinoma so bile ženske predvsem | D |
Navaden podlež, ne pa socialist. | Dostojevski | je zamisel za roman dobil po dogodku iz leta | D |
nepregledno množico del uglednih avtorjev, kakršni so | Dostojevski | in Šolohov, Čehov in Nabokov, Ibsen in S. Undset | D |
predvsem tuje avtorje (Turgenjev, Ševčenko, | Dostojevski, | Munthe, Mauriac, Ostenso, Undset, Gide, Chesterton | D |
literaturi (med njimi Literat in fantaziranje, | Dostojevski | in očetomor), likovni umetnosti (med njimi Spomin | D |
kakovostni zbirki, Svetovni roman (Balzac, Zola, | Dostojevski, | Tolstoj, T. Mann, G. Eliot, Laclos, Musil, Hoffmann | D |
v tem primeru Tolstojevo metaforo zamenjuje | Dostojevski | s svojim zločinom in kaznijo.Moralni hazard | D |
Ibsen in Wagner, Baudelaire in Nietzsche, Poe in | Dostojevski | ... Igor Škamperle pisanje Trst, domača drugost | D |
1957): Berlin Alexanderplatz Fjodor Mihajlovič | Dostojevski | (Rusija, 1821-1881): Zločin in kazen, Idiot | D |
nona, 29. Ucla, 31. Limpopo, 33. Irons, 34. | Dostojevski, | 35. ideal, 37. Rakek. Golob novi trener Fužinarja | D |
študentov 19. stoletja, ki sta jih opisovala | Dostojevski | in Turgenjev? Skoraj nikjer ne svetu več ne | D |
razsvetljeni humanizem Zahoda dorasel temu izzivu? | Dostojevski | je v svojih Demonih opisal blazno veselje nad | D |
spoznanjem zla dobro še ne zmaga. Ne, a kot je | Dostojevski | vedel, ni nujno, da si angel, da bi se boril | D |
Sibirijo so bila tudi tako znana imena, kot so | Dostojevski, | Trocki, Lenin in Stalin.Zdi se, da jo je ta | D |
gledališka uprizoritev F. M. | Dostojevski | - A. Wajda: Zločin in kazen prevod Darja Dominkuš | D |
estetiko bivanja reaktualizirali Baudelaire, | Dostojevski | in še kdo.Medtem ko so za uživanje drog in škodljive | D |
zlitosti z vsebino, snovjo. Tudi roman, tudi | Dostojevski, | tudi Zola, ne samo Céline ali Joyce.Tudi skulptura | D |
Bogom - misel, ki jo je v literaturi udejanjil | Dostojevski | - Julijana iz Norwicha, ki je podobno kot Eckhart | D |
filmski igralec; pravi, da sta mu všeč Tolstoj in | Dostojevski, | menda pa je celo pilotiral letalo na redni liniji | D |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |