divjo (793)

pridobita kadar izgubita! Zagrni s črnim plaščem	divjo	kri, ki pólje mi v obrazu, dokler plašna ljubezen	A
dvorano glasno grajsko pride. Tam graščak med	divjo	družbo píje, vsem na licih strast in víno	A
pokora je naj veča. . / . / stran 97 . / Ko	divjo	zvér brat brata goni, Ljubezni tu domovja ni	A
grozoviti, sirotam negodnim vse bo prodal, da	divjo	pohlepnost nasiti. Ropoče boben in kliče birič	A
pomlad, čez polje vihral bom in čez goró in	divjo	svobodo proslavljal in rast. In lomil bom krone	A
Nevesto novo vsi hite mi dat. Za	divjo	jago v cerkvici zvoni, za preživele iz legend	A
in z vage greš na vago, koleno se upogne v	divjo	jago. Koleno se upogne v divjo jago, v končiče	A
jago. . / . / stran 91 . / Koleno se upogne v	divjo	jago, v končiče s karavanške štrene, štule.	A
Priklonijo se tudi meni nizko, kar je poziv noči na	divjo	jago. Pred njimi reši angelov potisk v meglo	A
vodnih komarjev pod leskovino, ki senči vodo, pa	divjo	svobodo jazbeca, ki je okrvavil železno past	A
strmini vzpenjala debela cev, ki je prinašala	divjo	vodo turbinam.In v mesečini je bilo še bolj	A
hrepenenjem bala ognjenega viharja, ki je z	divjo	radostjo vstajal v njem.- Tilčka!	A
kamenjem. Počasi se vzpenjata po deroči vodi v	divjo	sotesko.Sonce kmalu izgine, soteska se stisne	A
melodijo sliši, v grlu pa začuti silno suhoto,	divjo	željo po vrčku hladnega piva.Penasto.	A
sunkovito zaihtela, namočila je robec in začela z	divjo	ihto čistiti rdeč madež na postelji, na srajci	A
na krajih, kjer je še pred sto leti vladalo	divjo	rastje, kriki zveri izgozda, zdaj je tu kraljeval	A
pa je tudi njo spravil na rob pameti. Njo z	divjo	ljubeznijo, ki je trezno žensko povsem znorela	A
dom zvenela nekoliko nenavadno ob misli na	divjo	in daljno mehiško deželo, je vedel, da je bilo	A
. / stran 20 . / slutijo silno zmešnjavo in	divjo	zmešnjavo, ki se dogaja zadaj, znotraj, za njimi	A
njegov obraz je bil obžarjen in razsvetljen z	divjo	svetlobo, ki se je tako znenada dvignila tam	A
spreletavala pod kožo, ko sem videl njegovo	divjo	stisko, strast in veliko nezaupljivost, ki je	A
suhljatega obraza. Potem grem k robu ceste in	divjo	bolečino čutim v želodcu, čebula in črno meso	A
je poznal kot lasten žep, vozilo je obvladal,	divjo	vožnjo je oboževal.Prijateljica je bila divjanja	A
zvočnikov prinašalo zgodnjo pesem Rolling Stonesov,	divjo,	ki te je potegnila za sabo.Naravnana je bila	A
se je bil zaletel v tretji vod, katerega je z	divjo,	panično vožnjo prehitel in tako v Sloveniji	A
Nekaj časa je stal osupel in nehote občudoval	divjo	reakcijo, ki jo je bil sprožil, za hip že pomislil	A
nezaželeni, so zbežali do svojih avtomobilov in se z	divjo	vožnjo vrnili do Saloona.V gostilni so si na	A
druga drugo. Po cesti se je dvigal prah za	divjo	dirko; v Žvarovljah pa so ugibali ljudje, koliko	A
povečeval je armado sovražnikov deseterno in	divjo	konjico ogrsko spustil na miroljubne poslušalce	A
nasprotnika. Rosenbergovim Čehom, ki so se z	divjo	predrznostjo zagnali v boj, je postavil baron	A
koščeno roko proti grofovemu gradu in izustila	divjo	kletev na Celjana in njegov rod. XVIII Opisujoč	A
med plotovi nekaj, kar jo je napravilo nekako	divjo	in povsem drugačno, kot ko sem jo srečeval podnevi	A
krepak, toda mehkužen, ni mu bil lahek boj z	divjo	živaljo.Lovil jo je za grlo, rad bi kričal,	A
tudi Lisko iztikal po grmovih, prepodil jereba,	divjo	kokoš, celo divjega petelina je izvohal in ga	A
Potoma je vse pretaknil in prevohal. Prepodil je	divjo	kokoš izpod gabrovega trša, pregnal srno izpod	A
travnik, od konj in voz razrezan in razmlinčen v	divjo	njivo ‒ je odseval strašno žalostno sredi ravnega	A
divjega merjasca na pozlačenem drogu. Ukrotili so	divjo	strast po svobodnih kretnjah, umolknili in teptali	A
vsevprek ‒ nobene pametne misli. »Če bi posnel	divjo	mačko ‒ ne bo ga blizu.Če bi zatulil kot volk	A
je šel Iztok sam in si odbral konja: krasno	divjo	živalco, doma izza Črnega morjá.Privel ga je	A
krvniškega. Tudi poteze na licu so razodevale	divjo	dušo. Pred njenimi vrati, zagrnjenimi s težko	A
čutil curke potu. Poiskal je gostilno in z	divjo	slastjo trl koščice pečene perutnine in goltal	A
spomin na tvoje ukane! Smehljaje se je poslušal	divjo	hunsko pesem, ki jo je pel Radovan in slepil	A
dnevu. Prvič se mu je ponudila prilika, da z	divjo,	pa vsaj za silo urejeno in ukročeno četo Slovenov	A
spogledali. Življenje Ljubinice, to je vplivalo na	divjo	naravo.Zagrnili so šotor, postavili se za stražo	A
je vzel mošnjo z zlatniki, udaril na plunko	divjo	pesem in odšel iz šotora.Zunaj je dejal Balambaku	A
pomočen v kri, vsepovsod, kamor je zasegel, z	divjo	slastjo grozno besedo: Maščevanje! Za kosti	A
jesensko jutro. Veter je rahlo vlekel skoz	divjo	trto pod njenim oknom, da so se žolto rdeči	A
kadilu, a tudi poln skrivnosti in utehe. Z	divjo,	čudaško gorečnostjo se je, še majhno, bledikavo	A
gospodarju. A oče so ga opozorili na logarjevo	divjo	nrav in na njegove nevarne pretnje.Po dolgotrajnem	A
je legla bolno na Janovo srce. Čutil je vso	divjo,	pekočo strahoto tiste besede: ”Vaterlandsloses	A
kladivo ob duri ali ob plot. Lisjak je bil z vso	divjo	močjo privlekel svojo težko kolibo do kolibe	A
hiše, kadar celo maček na strehi zapoje svojo	divjo	zaljubljeno pesem, takrat se razširi to staro	A
prikimala in šla. Našla je v kuhinji Marjanico vso	divjo	in vpijočo na Nežo, ki za svoje dobro tudi ni	A
mostarskega, s sliko svete Lucije, kozmeriškega z	divjo	babo, lomljanskega z ovč jim mehom moke, mimo	A
očaka, reklamno ponujali tudi čisto okolico,	divjo	naravo, pristen gorski zrak - predvsem v dolini	A
razprodaje. Cerkovnik je imel ta dan nekako »	divjo	gostilno«, kjer si dobil juhe in kruha.Kdor	A
zadnje besede Jurija Ljudevita, in z nekako	divjo	strastjo ga je pretreslo, ko je oni govoril	A
široki svoj slamnik, v lase pa si je bila vpletla	divjo	belordečo rožo.Kakor srna je plašno zrla na	A
človek z dolgim, suhim obrazom, ki je bil z	divjo	brado gosto zaraščen in v katerem so oči ležale	A
darom, to je z življenjem, ki ga je vrgel pred	divjo	zver.Vse te misli so v tistem hipu pretresale	A
teh potih, amice, ste lazili in se plazili za	divjo	živaljo in po življenju ste ji stregli? Pa vas	A
Konrad se je smehljal, čisto je pozabil, da gre v	divjo	»puščo«. »Nič napačni ljudje ne živijo tu, to	A
prodana duša že toliko ranila z njegovo silno in	divjo	ljubeznijo.Zdaj pa je bila trdno sklenila, da	A
in ladja je silno in brez strahu zaplavala v	divjo	noč. Sanjavi Francè je topo gledal za njo.	A
Aha! Zavili so za	divjo	svinjo, ki je vodila prasce v hrastovo goščavo	A
preganjali in na polje vrgli še mladega kakor	divjo	zver.Ti si prva duša, ki me ljubi.	A
zaletel od zadaj Blažu pod noge, da se je z	divjo	kletvijo prevrnil po cesti.V istem trenutku	A
In tukaj vam brž aro dam.« Rekši, utrga	divjo	rožo z grma in mu jo da.Lovre bi bil lahko opazil	A
ker je lovce premotil, da so menili, da je	divjo	kozo streljal. »Zakaj niste pustili vraga pri	A
je zame ni več. Biriči me bodo pojali kakor	divjo	zver, če ostanem v deželi.In Bog, kaj bo ta	A
Pa tožno se mi je vendar storilo za lepo	divjo	rožo, ki nepoznana, neobčudovana vene na nerodovitnih	A
Ubijejo ga!« Trgala je z	divjo	grozo in strahom hčerke z mrtvega očeta in jih	A
Turek teptal božje zapovedi in moril ljudi kakor	divjo	zverino, tako je prelomil tudi to pogodbo.	A
odnesti s seboj. Ljudi pa je lovil, kakor lovci	divjo	zverino, ter jih odvajal v sužnost. Najbolj	A
bila izmed tistih ženskih narav, ki ljubijo z	divjo,	silno strastjo, ki mislijo, da morajo dobiti	A
divjake, ki so vihrali od zemlje do zemlje s svojo	divjo	drhaljo ‒ pred njimi strah in trepet, za njimi	A
svojo skalo. »Na, en dan več bom moral pasti to	divjo	zverjad ...Ti preklicana stvar!	A
tarnal. Praskal se je za desnim ušesom in zmerjal	divjo	kozo, ki se je pasla že nekje visoko pod snežnim	A
pogledal še natanč . / . / stran 132 . / neje na	divjo	Škrlatico.In tedaj je spoznal, da se tam ne	A
me ulovi zdaj škrat, pa me lahko izpremeni v	divjo	kozo. Nič se ne bojim, pa če me tudi začara	A
kozo. Nič se ne bojim, pa če me tudi začara v	divjo	kozo.Saj znam plezati ‒ bolj znam plezati kot	A
skalovjem. Zagledal je bil nekje na črni polici	divjo	kozo.Kakor blisk šine navzdol, in divja koza	A
bilo širom okrog. Mrtvaška tišina je ležala nad	divjo	sotesko, samo gorski potok je pritajeno šumel	A
življenju. In resnično ‒ noč je še tiho ležala nad	divjo	zagorsko sotesko, ko se je priplazil Kekec z	A
Joj, joj!« je zavrisnila v svojem strahu. »	Divjo	zver je privedel Kekec s sabo ...Zmaj je, zmaj	A
trdneje jo je prijel za roko in jo je vodil skozi	divjo	gorsko samoto, kakor da je mati njegov otrok	A
mu je zastalo za trenutek srce. Spoznal je	divjo	zver ...Bil je ravno tisti medved, ki ga je vodil	A
dovoljeno, delati s kristjanskim človekom kakor z	divjo	zverjo; in dalje vem, da ni vreden plemstva	A
Pustite me! Jaz se bom branila!« je zakričala z	divjo	odločnostjo. »Le brani se, grlica drobna	A
opata v roke, ga pobije, brez usmiljenja, kakor	divjo	zver, tako kakor zasluži.« »In kdo,	A
dvoje oken na vrt, ki sta bili vse obrasli z	divjo	trto.Malo dalje so se širili že močno goli vrhovi	A
jih hitro otresel in planil za izzivalcem. Z	divjo	ihto sem ga sunil k steni in začel obdelovati	A
uro in predniki so bili nadvse ponosni na to	divjo	dirko, oboževali so hitrost, z vesoljskimi premičniki	A
in ona se mu je podajala; njuno krčevito in	divjo	ljubezensko igro so ogledala pomnogoterila tako	A
razgubljena. In vse je votlo, izdahnjeno z	divjo	sapo in zamolčanim krikom.In spet se kakor kačja	A
spravi nad njene prsi in švrka po njih z vse bolj	divjo	ihto. Mladka ne kriči več, ampak rjove kot zobrovka	A
grmovjem ‒ povsod se pari votlinarski živelj z	divjo	ihto in nihče več se ne zmeni za mladko, ki	A
že toliko obrnjena sem, da lahko vidi njegovo	divjo	belino nosu in črn, razbrazdan obraz, kot da	A
Njegov konj je imel prevleko z grbom gradu, torej	divjo	raco in škrlatno vdovo. Nasmihal se je Darji	A
sobe. Sta pritisnila na škrlatno vdovo ali na	divjo	raco v njeni sobi?« »Ne, tega nisva storila	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani