nova beseda
iz Slovenije
Drago Jančar: Katarina, pav in jezuit, poved v sobesedilu:
Kopali so jarke, da voda ne bi zalila naselja, zaliti so bili z rdečo ilovnato zemljo, noge so se pogrezale, mehka snov se je lepila na kožo in obleke, črne sutane so bile popacane, patri so se držali v svojih celicah, v knjižnici in refektoriju, včasih so priskočili na pomoč Indijancem, ki so kopali jarke, odnašali zemljo in gazili po vodi in blatu do kolen. In potoval je, Jezusov opazovalec, v dežju in blatu, v soncu in prahu, vozil se je po rekah Urugvaj in Paragvaj, prišel do slapov na Iguazúju in se vrnil, skozi gozdove, skozi prazne in puste pokrajine, skozi naselja, ki so stala na krajih, kjer je še pred sto leti vladalo divjo rastje, kriki zveri izgozda, zdaj je tu kraljeval križ, živel evangelij in živelo je vse tisto, kar sta prinesla. Videl je palače in cerkve iz rdečega kamna, estancije z velikanskimi čredami krav, videl je, kako vlečejo gradbeni les iz gozda in ga nalagajo na ladje, pampo in mraz v spodnjem ter gozdove in vodovja v gornjem
delu neskončne pokrajine, obdelana polja in orodjarne v pueblih, tkalnice in šivalnice oblek, orožarne, knjižnice, kiparske delavnice in glasbeni konservatorij.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani