boter (835)

rudniku soli! Tako je Halštat postal krstni	boter	celega razdobja evropske zgodovine. In mi, kolegice	A
Nedolžnost njena! ŽUPANJA županu: Čas je,	boter!	Odide.	A
sem slišal. Alenka. Saj niste še starec,	boter.	Postavite se še. Košir.	A
kuharic v Ameriki, ha, ha! Metka. Sedla bom,	boter.	Samo da svoje ljudi odpravim.	A
pozdraviti kot brata. Nekako se mi zdi, da	Boter	Čas je tole z nama zamudil za las, zdaj pa ne	A
smehlja in bobna s prsti: Saj nam jo še prineseš,	boter,	le potrpi!Porenta se odkritosrčno jezi, ves	A
sem mu zagrozil. ‘Zapomni si, da je birmanski	boter	očetov namestnik!In ti se lahko zaneseš na svojega	A
pri birmi, kdaj se je poročil in kdo mu je bil	boter	in kdo priča.Pa ne samo to.	A
kmet srednjih let, ki sam ni imel otrok, je bil	boter	skoraj vsem nezakonskim otrokom.In ni čakal,	A
maši. Sam pokojni gospod Teodor Čar mu je bil	boter.	„To bi ti bil kmet!"	A
da sem ogabno dolgočasen in da sem še ponoči	boter	škof (smešno, boter škof) in sploh, da ji moja	A
dolgočasen in da sem še ponoči boter škof (smešno,	boter	škof) in sploh, da ji moja družba začenja presedati	A
prišlo poskusit par debelih dedcev in par širokih	boter,	če se bo dalo zadosti zložno dremati v tvojih	A
Pri tebi bo kakor doma, in ti si tudi njegov	boter.	« »Potlej gre za par let v Ljubljano, in ko se	A
‒ »Dobro srečo,	boter	Muren!« je zdaj pozdravil nov gost krčmarja	A
so gledale iz žepa. »Preden govorim dalje,	boter	Muren, merico boljšega!« je dejal prijazno in	A
postavi napol prazno kupico spet na mizo. »	Boter	Muren,« pokliče spet, »prinesite mi še eno kupo	A
da so mi oči in noge vedno ven gledale. He	boter,	koliko časa se že veselite na mojo novo mašo	A
biti tepen: da bi bilo le že vse v kraju!« »	Boter,	vi meni manj zaupate kakor praznemu žepu. Toda	A
gospod Cahej,« se je praskal Muren za ušesi. »	Boter,	vi vedno pogodite kakor vinjen voznik.Škoda	A
»Palico bi vzel in vam jo strkal.« »Oh	boter,	kako dobro vi poznate mojega očeta!Zatorej bi	A
meša!« »O mešanju vi ne bi smeli govoriti,	boter,	« se zasmeje Cahej; »to vinu škoduje.« Krčmar	A
»Bog ve, da vas vaša slutnja ne bo zmotila,	boter,	« je dejal Cahej in začel pripovedovati, kako	A
»Ali boš spet očetove krave pasel?« »Oh	boter,	« se smeje oni, »vi gotovo norce brijete z mano	A
sovražnik mladim ljudem. »Res je to, ljubi	boter,	« vzdihne oni, »in zato sem jaz tega sovražnika	A
KOVAČ V Butalah imajo bistre rokodelce. Je	boter	srečal botra z gorjačo v roki in težko torbo	A
težko torbo na rami in ga vprašal: »Kam pa kam,	boter	Dideldač?« Mu odgovori boter Dideldač: »Ej,	A
»Kam pa kam, boter Dideldač?« Mu odgovori	boter	Dideldač: »Ej, ‒ sem pa tja, ‒ malo po svetu	A
videl, da bi kdaj vlekel dreto.« Se mu odreže	boter	Dideldač: »Če ne znam, sem pa tja, ‒ bom pa	A
pa tja, ‒ bom pa druge učil.« Pa ni doživel	boter	Dideldač posebnih časti po svetu s svojo mojstrijo	A
način njih govorice. Namesto »prijatelj« in »	boter«	si reko »kmetavz« (ponosni so, da so tržani	A
zaradi njegovega dolenjskega narečja. »Stoj,	boter!	« ga je ustavil Likar, »posodi mi gumb!«In preden	A
spominjam. Tačas je bila še ta postava, da je moral	boter	pred birmo peljati birmanca na zajtrk; po zajtrku	A
lekarno. Tudi zastran botra je bilo vse v redu,	boter	je strokovnjak v urah in tedaj posebno sposoben	A
cilindra pa itak ni treba v Mariboru, da ga ima	boter.	In se je potem fant srečno vrnil domov in je	A
so ga zalile solze ob spominu, da mu je dal	boter,	ki je hkratu stric, po birmi veliko zlato uro	A
in jo bo vzel in zaklenil! ‒ Tedaj pa da je	boter	in hkrati stric z dobrovoljnim nasmehom segel	A
prijatelj Pero kaj prizadet, njegov birmanski	boter	je odbornik gostilničarske zadruge. Toda čisto	A
silno vesel. Ker me je naprosil tudi sosed	boter,	sem prevzel še dva dni, da tretjinim za dve	A
se je oglasil France za hrbtom. »Zakaj sem pa	boter?	Nikamor ne pojde.«	A
voziček na kmečkih lojtrah. »Nočem biti umazan	boter.	In otrok takega očeta, ki je za nas prelil kri	A
Zakonski zadržek je, ker si njenega otroka	boter.	« Matic toliko da ni s stola zdrsnil.	A
Če sem jaz pijan, tudi ti nisi brez greha, ti	boter	vseh nečistosti!“ Nekoliko omahovaje, tiho	A
je rekel Kurent. ”Ali nisi bil ti moj bogati	boter,	ki je stal na pragu svojega belega doma širok	A
Bog s teboj in milost njegova! Če si bil	boter	moj, ali če nisi bil, če sem te videl kdaj,	A
tresejo, pa se drži nedolžno, kakor da bi bil	boter	vsem svetnikom; rodoljubni, prijetnorejeni župan	A
cerkovnik in nihče drugi! Jaka vsaj zapiše, komu je	boter,	zato da ne pozabi; cerkovnik pa je nemaren človek	A
sitnost!“ je zavzdihnila babica. ”Kdo pa bo zdaj	boter	temu otroku?“ ”Ali je dekle?“ je vprašala	A
bi ga zeblo. ”Zakaj pa bi ta človek ne bil	boter	otroku?“ je pomislila babica in ga je takoj	A
je postal. ”No, pa stopim, zakaj bi ne bil	boter?	“ Nasmehnil se je - Bog vedi kakšne so bile	A
ki je bila zelo čudna in skoro pregrešna.	Boter	neznanec je gledal v tla in ni bil prav nič	A
tla in ne zine besede?“ je vprašal kaplan. ”	Boter	je, gospod, boter temu otroku!“ je odgovarjala	A
besede?“ je vprašal kaplan. ” Boter je, gospod,	boter	temu otroku!“ je odgovarjala babica hitro.”Srečala	A
Francelj!“ Babici je bilo tesno pri srcu; tudi	boter	je pogledal začuden. ”Zakaj pa bi ne bil	A
vedi, kakšne grehe imaš na svojih plečih!“	Boter	je preplašen umolknil, kaplan pa se je zamislil	A
obrazu in je zajokala naglas. Prebledel je tudi	boter;	roke, ki so držale otroka, so se mu tresle in	A
ga je ošvrknil kaplan s srditim pogledom in	boter	je utihnil. Otrok se je zvil v povojih kakor	A
zelo močno in se ni dal utolažiti, dasi ga je	boter	zibal in tresel. Kuštravi fant, ki je bil prišel	A
Da bi to Bog odrešil! ...	Boter,	ali bi čašico žganja ?“ Neznanec je bil že	A
hlapca, delal bi in bi hranil, botra bi umrla,	boter	za njo in vse bi bilo moje, hiša, polje, senožet	A
oči popolnoma izginile. ”Zdaj se je oznanil	boter	vas vseh, kolikor vas je, vaš somož, soposteljnik	A
sosed Luka, bajtar iz Velike Ligojne. Sosed in	boter	je bil vsem in vsemu svetu.Nekateri so pripovedovali	A
biti vesela?« Ozrla se je po mizi in Kocijan,	boter	Jurijev s svojo suho ženo Jurijevo botro, je	A
je bila prišla Zaplotarica, botra Cilika in	boter,	njen mož in še dvoje rojenic, Kočanka in Recljeva	A
nima, ne,« je odvrnila. »Bom pa jaz njegov	boter!	« je rekel in pognal. Zamišljena je prihitel	A
pa je rekel vikar: »Botra je tu, pa kje je	boter?	« Matevžek je stal ob strani in se je ponudil	A
sam z Matevžkom, mu je rekel: »Hotel si biti	boter:	pa ne vem, če ti bo prav.Zdaj si ji v žlahti	A
Ali hočete biti vi njen mož ali pa ste samo	boter?	« »To vem, da si nesramnež,« je vzkliknil Štefan	A
našel in dejal vedro: »Zdaj, ko si me izpustil	boter,	ti bom povedal, kdo sem, da me boš spoznal in	A
je spilo toliko črnikalskega vina, da sta se	boter	Kožuh s hriba Sv.Sobote in boter Hmeljinec s	A
da sta se boter Kožuh s hriba Sv. Sobote in	boter	Hmeljinec s hriba Sv. Volnika sporekla in skoraj	A
pa to, kar se mi je ravno tale hip zgodilo,	boter	lovec, tako me je pretreslo, da še sapice nisem	A
Kaj se je zgodilo potem?« »In sem se povečal,	boter	lovec, poglejte kakšen sem. Pravi velikan.	A
fantom, ki mu je bil njen mož celo birmanski	boter,	se je prese nečeno ustavila.Šele izpeljanega	A
mencal. »S seboj imam dekle, Smoletu v Žubini,	boter	ji je, sem jo hotel pustiti.« »Česnaj bolj umno	A
kakor divja, neumna žival in vihar bi ti bil	boter	in sova bi ti bila pela pesem v zibeli na dežju	A
na mojo ‒ sinovo molitev, peklenšček mu bodi	boter!	« zarenči sin zamolklo. »Ne kolni!	A
suvali ga brez usmiljenja. »Slabo se izgovarjaš,	boter!	« reče prvi.»Pozdravi vse znance po peklu!« pravi	A
plaščem prikriva. »Le hitro na ono stran,	boter!	« kliče ribiča. Ta se usede in začne veslati	A
kako so poginili eden za drugim? Sosebno ti,	boter	baronček, stari Jošt, kaj misliš? Včasi si	A
Franceta z malimi očmi od pete do tal. »Nikarte,	boter!	Lasajte in uhljajte me nikar, saj sem božji človek	A
navzdol, ko bi ga bil France spustil iz pesti. »O	boter,	pustite me, pustite!Povedal vam bom, povedal	A
popred v strahu le malo uživala. »Veste kaj,	boter,	ali kdo ste, vi ste pa hudi ko sršen; vsa rebra	A
besedo, bil je naenkrat ves drug. »To pa to,	boter,	to vam pa že povem, to,« začne praviti. »Jaz	A
me,« razlaga Frtnatek Tekmec. »In lejte si,	boter,	Anton Debeli, tisti vinščak, ki ima bradavico	A
mi rebra potrli; primojduha, da ste mi jih,	boter!	A nikarte se ne bojte; jaz sem usmiljen, ne hodim	A
pokažete pot do Rebrnika, pa vam vse prizanesem,	boter,	in še pohvalil vas bom povsod, koder bom hodil	A
drug tega naklonil ko mesec in pa coprnice.	Boter,	lepo vas prosim, spravite me do Rebrnikove kašče	A
stopinj, od tod bom zlahka našel stezo ‒ in,	boter,	jaz nisem tako umazan, da vam ne bi dal za pet	A
nekoliko časa mladenič. »Tega vam pa ne povem,	boter!	Dva moža me tamkaj čakata,« odgovarja Tekmec	A
Ti si bil žejen,« pravi Golman. »Slišite me,	boter,	žejen sem bil pa ko kepa ob ajdovi setvi!« odgovori	A
nevaren, obesil se mu je na roke in klepetal: »	Boter,	ljubi moj boter, ne hodite v hišo, beživa, zakaj	A
mu je na roke in klepetal: »Boter, ljubi moj	boter,	ne hodite v hišo, beživa, zakaj vrat vam bodo	A
hoteli, kakor bi bil neumno živinče, resnico,	boter,	nikarte ne hodite!« »Pustite me, prijatelj,	A
stran in starega v kotu spečega Hrvata pocuka: »	Boter,	o ljubi boter!« »Odnel te vrag, človeče, što	A
kotu spečega Hrvata pocuka: »Boter, o ljubi	boter!	« »Odnel te vrag, človeče, što češ!« zarežal	A
tihotapec šepetaje. »Posodite mi petico denarja,	boter,	precej jo vam vrnem; bodite tako dobri, boter	A
boter, precej jo vam vrnem; bodite tako dobri,	boter,	lepo vas prosim, malo manj ko Boga,« šepeče	A
« dejal je stari Ivan. »Kaj me ne poznate,	boter	s Hrvaškega?Jaz sem tisti Tekmec, ki sem včasih	A
Petra in tako na pol tudi mene. Pomagajte,	boter	Ivan, pomagajte in posodite mi petico.« »Odlazi	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani