Viljem se je začel smejati, Marko Muren pa si ni mogel kaj, da ne bi opomnil Caheja, kako mu je on vedno pridigoval, naj se varuje vina, ki je najhujši sovražnik mladim ljudem. »Res je to, ljubi boter,« vzdihne oni, »in zato sem jaz tega sovražnika preganjal in pokončeval, kjerkoli sem ga dobil.« Konec govorjenja pa je bil ta, da se je Cahej ‒ storimo mu to ljubav in imenujmo ga s tem imenom ‒ odločil ostati za nekaj časa na Vranjem Brdu.