Ne vem, ali je birma res tako huda, jaz se svoje ne spominjam. Tačas je bila še ta postava, da je moral boter pred birmo peljati birmanca na zajtrk; po zajtrku pa nič ne vem, kaj je bilo, noter do dveh popoldne, ko sem se zbudil doma na vrtu pod jablano, poleg mene pa je bil obilen sveženj z lectom. In v žepu ura.