nova beseda iz Slovenije
volkulje, ampak pri Akropoli kje, bi bil drugi | Aristotel | ali Aleksander. Pri Bogu, bil bi!« | A |
kazen vsem, ki prekrše ta zakon. Platon in | Aristotel | se dolgočasita, ker ni učencev, da bi se zbirali | A |
S svojo globoko življenjsko modrostjo se je | Aristotel | visoko dvigal nad vsakdanjostmi tedanjega življenja | A |
ki za njegovim hrbtom o njem slabo govore. | Aristotel | je podpihovalca zavrnil z besedami: »Če me obrekujejo | A |
razgovoru z modrijanom mi znal nehati. Ker je | Aristotel | vztrajno molčal, je širokoustnež le pomislil | A |
tvoje globoke misli?« »Oh, ne,« je odvrnil | Aristotel, | »kar nadaljuj, saj te tako ne poslušam.« V sredini | A |
za drugega je bilo vse v ideji. V enem je bil | Aristotel, | v drugem Platon in razpravljala sta. | A |
rojstvo iz duha filozofije ali iz duha ekonomije? | Aristotel | in Platon ali Schröder (bolje rečeno: Kohl) | B |
je na letaku natisnila Bela roža. Seveda, | Aristotel, | O politiki.Toda dobro ga poznamo tudi tukaj | B |
Peri zoon historia« (4. stol. pr. Kr.) imenuje | Aristotel | panterja »pardel« in pravi: ParČrepinja s | B |
Presenetljivo pa je, kar o tem kozorogu poroča pozneje | Aristotel | (4. stol. pr. Kr.).V svoji Historia animalium | B |
zelišču poroča že grški pisatelj in učenjak | Aristotel | (4. stol. pr. Kr.) v zgodbi o grškem kozorogu | B |
še posebej ob tem, kar je najbolj očitno. Ko | Aristotel | v drugi knjigi Metafizike govori o filozofiji | B |
ki so po naravi izmed vseh najbolj očitne.“ [ | Aristotel | (1), 45] Dobro povedano, kaj! | B |
Janez. Je | Aristotel | pisal samo o času, ali tudi o prostoru? Bruno | B |
Prav, greva naprej... | Aristotel | torej začne razpravo o ”težavah v zvezi s časom | B |
Nadalje, kaj je njegova narava?“ [ | Aristotel | (2), 217b32-33] Misel, ki je na začetku bolj | B |
obstaja ”na temačen način“ - ta misel, kot pravi | Aristotel, | izvira iz premisleka o dveh ”delih časa“, prihodnjem | B |
realnosti (v biti).“ [prav tam, 217b37-218a3] | Aristotel | uporablja v teoriji časa, tako kot v vsej svoji | B |
sedanjost, ki očitno obstaja, ni del časa? Bruno. | Aristotel | misli, da sedanjost ni del časa - kajti sedanjost | B |
realnosti časa ni - prostor pa je? Bruno. | Aristotel | ne trdi, da čas ne biva; v analizi se pozneje | B |
vprašanju, ki nikakor nima preprostega odgovora, si | Aristotel | pomaga z logiko, nadalje pa tudi z geometrijskimi | B |
[Foresti, 303] | Aristotel, | vodja šole sprehajalcev, je veliki Mojster vsega | B |
znanost pojmuje gibanje zgolj v četrtem pomenu. Ko | Aristotel | v Fiziki govori o gibanju, misli torej na | B |
razlike, če rečemo gibanje ali spreminjanje“ [ | Aristotel | (2), 218b20], vendar je pri njegovi opredelitvi | B |
Janez. Ampak | Aristotel | še ni poznal ure na nihalo... Bruno. | B |
ni niti gibanje, niti ga ni brez gibanja;“ [ | Aristotel | (2), 218b21-219a1]. Janez. | B |
sklepamo, da čas obstaja samo v duši? Bruno. | Aristotel | bi rekel, da sklepaš prehitro, po drugi strani | B |
Ker pa ni gibanje, mora biti to drugo.“ [ | Aristotel | (2), 219a4-9] V naslednjem poglavju Aristotel | B |
Aristotel (2), 219a4-9] V naslednjem poglavju | Aristotel | pojasnjuje odnos med časom in gibanjem: ”Toda | B |
glede na prej in pozneje.“ [219a34-219b2] | Aristotel | na tem mestu spet poudarja: ”Čas torej ni gibanje | B |
tisto, kar sem ti rekel že prej - namreč da | Aristotel | pojmuje gibanje v širšem pomenu kakor mi, ljudje | B |
Bruno. Dobro vprašanje, toda | Aristotel | nanj ni pozabil, o njem razpravlja v okviru | B |
stvari pravimo, da so "v številu"“ [221a10]. | Aristotel | se odloči za drugo možnost, kajti iz prve bi | B |
18] Glede možnosti, da nekaj ”ni v času“, pa | Aristotel | zapiše: ”...sam po sebi je čas bolj vzrok propadanja | B |
Bruno. Morda je res odveč, vendar bi | Aristotel | na tvojo pripombo verjetno odvrnil, da je v | B |
prostorsko gibanje; toda ne smeš pozabiti, da je | Aristotel | pojmoval gibanje v širšem pomenu; zanj je tudi | B |
Lepa zgodbica... Torej je | Aristotel | zaradi neprostorskega gibanja zavesti dodal | B |
zdaj v zavesti vselej isti, namreč sedanji. Že | Aristotel | ugotavlja in se obenem sprašuje: ”...ni lahko | B |
prav... No, ti je zdaj bolj razumljivo, zakaj je | Aristotel | v svojo definicijo časa vključil odnos med | B |
krogu, kakor smo navajeni čas meriti mi. Ko | Aristotel | govori o krožnem gibanju časa, ima v mislih | B |
obstoj časa. Toda še vedno ne vem, ali je že | Aristotel | mislil, da bi čas obstajal tudi brez zdaja | B |
definiciji časa ne omenja zdaja. Ali je torej sam | Aristotel | začetnik ”brezčasne teorije časa“? Bruno. | B |
Ne, to pa ne. | Aristotel | je predhodnik različnih in - kot se je pozneje | B |
in pozneje kot temeljni časovni odnos, toda | Aristotel | je na nekem drugem mestu zapisal: ”...prej | B |
pozneje glede na oddaljenost od zdaja, se je | Aristotel | očitno motil: saj se vsak človek - kot sva se | B |
Bruno. Res je, tu je | Aristotel | sklepal malce prehitro, četudi je imel v navedenem | B |
Bruno. Zdi se, da ne, saj | Aristotel | pravi: ”Jasno je tudi: če ne bi bilo časa, | B |
preteklost resničnejša od prihodnosti, saj je bil | Aristotel | nasprotnik determinizma, ne? Bruno. Aristotel | B |
Aristotel nasprotnik determinizma, ne? Bruno. | Aristotel | bi ti zaploskal in te povabil še na kak sprehod | B |
razdeljen, ostaja zvezen, kajti - kot sva že rekla - | Aristotel | méni, da zdaj ni del časa, ki bi čas pretrgal | B |
kak skupen čas, v katerem smo vsi sočasni? Ali | Aristotel | piše kaj o tem? Bruno. | B |
fizikalnem času, ki ga merijo ure in za katerega je | Aristotel | v svoji Fiziki dejal, da ”obstaja isti čas | B |
dejal, da ”obstaja isti čas vsepovsod hkrati“ [ | Aristotel | (2), 220b5].To se je ljudem zdelo samoumevno | B |
celoto stvarstva, tako kot je v starih časih učil | Aristotel, | potem bi bil tudi Stvarnik glede svojega ”občutja | B |
fizične neodvisnosti od relativnih gibanj? In tudi | Aristotel | je verjetno mislil na trajanje zavesti v duši | B |
vredno razmisliti, kakšen je odnos časa do duše“ [ | Aristotel | (2), 223a16].Zato bi želel izvedeti kaj več | B |
Morda je bil ta učenjak kak aristotelik, čeprav | Aristotel | sam verjetno ne bi pritrdil tej izjavi, saj | B |
pojmovanjem časa: klasični antični filozofi, Platon in | Aristotel | ter njuni nasledniki, so pojmovali čas kot krožen | B |
filozofskemu spoznanju, ki sta ga utemeljila Platon in | Aristotel. | Po drugi strani pa je Husserlova fenomenologija | B |
oziroma aktualne neskončnosti (ki jo je stari | Aristotel | zavračal) ostaja odprt problem Brunove kozmologije | B |
vas vprašam: kje je svet? kje je vesolje? | Aristotel | odgovarja: je v samem sebi.Konveksni obok prvega | B |
obdajajočega telesa, nima mesta. - Le kaj hočeš, | Aristotel, | povedati s tem, da je »mesto v samem sebi«? | B |
ničesar, da nebo obstaja v samem sebi [kot trdi | Aristotel] | , da je umeščeno akcidenčno in da ima vlogo mesta | B |
mislil, da ga poznaš, ko veš že toliko stvari. | Aristotel | navaja svoj dokaz v več variantah, najenostavnejša | B |
najenostavnejša je tista iz knjige O nebu, kjer | Aristotel | zavrača fizično (aktualno) neskončnost spet | B |
mogoče, da bi bilo nebo neskončno daleč. [gl. | Aristotel | (3), 272b12-15] Janez. | B |
licevanjem na klasične avtoritete: ”In če Platon in | Aristotel | postavljata nujnost in nespremenljivost v Boga | B |
srednjeveške slike vesolja, ki so jo oblikovali | Aristotel, | Ptolemej in Dante in pri kateri je bil središčni | B |
pojmoma potencialna in aktualna neskončnost - | Aristotel | je sprejemal prvo, zavračal pa drugo. Podobno | B |
teleološko (z božjim, človeškim ali, kot je mislil | Aristotel, | tudi z naravnim smotrom) in v tem primeru | B |
ilozofski problem“, Anthropos XXVII (1995), 3-4). | Aristotel | (1): Metafizika, prev. Valentin Kalan, Založba | B |
Valentin Kalan, Založba ZRC, Ljubljana, 1999. | Aristotel | (2): Physiké akróasis /Physics (Fizika | B |
Valentina Kalana, Phainomena 21-22, 1997. | Aristotel | (3): Peri ouranou / On the Heavens (O nebu | B |
ali pa je sploh ne bi bilo. Podobno, kakor je | Aristotel | sicer spoštoval in ljubil svojega učitelja in | B |
tudi sistematik in oče vseh sodobnih znanosti | Aristotel. | V svoji temeljni knjigi Organon, na kateri pravzaprav | B |
povezanih v sistemih (kakor recimo Platon, | Aristotel, | Lukrecij, Tomaž Akvinski, Leibnitz, Kant, Hegel | B |
vrsti, kakor bi bila napisana v istem času. | Aristotel | je lahko kaj izgubil na svoji veljavnosti v | B |
posnemati ne le naravo, kakor je upravičeno zahteval | Aristotel, | temveč tudi drugi dve izvirni Božji umetnini | B |
GLAVKON, PITODOR, SOKRAT, ZENON, PARMENID, | ARISTOTEL | PARMENID Kefal | B |
Pripravljen sem ti, Parmenid," se je oglasil | Aristotel, | "biti na voljo.Očitno govoriš o meni, ko govoriš | B |
osebe, znani filozofi (Parmenid, Zenon, Sokrat, | Aristotel) | , pa naj bi bile nekako vrinjene.Vsekakor nenavadna | B |
nadarjene od psov iste vrste, kot pripominja tudi | Aristotel | (HA 608a26, GA 746a33).Špartanski psi naj bi | B |
štirje slušatelji, med njimi Sokrat in mladi | Aristotel. | Izpeljava na tem mestu spominja na predpostavke | B |
čutnozaznavne konje lahko zajamemo pod idejo konja. | Aristotel | bo uporabil izraz hen epi pollon za opis tega | B |
Parmenidova izpeljava ni povsem transparentna, mladi | Aristotel | zahteva dodatna pojasnila.Poslej bo imel v dialogu | B |
glede na točko x. Vsebinsko vprašanje, ki ga | Aristotel | postavi vsakič, ko je izgovorjena kakšna paradoksalna | B |
142c6-d1) in da je celota (142d1-8). Mladi | Aristotel | znova zahteva odgovor na precej paradoksalno | B |
mirovanja v gibanje, toda ne v časovni dimenziji. | Aristotel | takšnega koncepta ne potrebuje, saj zdaj (to | B |
Talesu slika obrnjena. Do svojega počela, piše | Aristotel, | je prišel "najbrž privzemajoč tako domnevo iz | C |
daje večji občutek polnosti in popolnosti. | Aristotel | zahteva tudi, da ima vsak del estetske celote | C |
situacija prikazana kot naravno stanje (tako npr. | Aristotel | zagovarja suženjstvo).V tem smislu lahko govorimo | C |
konstelacijo Welscheve filozofije? Vsekakor so to | Aristotel, | Lyotard in Wittgenstein, pa tudi Nietzsche. | C |
vodi v neskončni proces, česar se je zavedal že | Aristotel. | Vprašanje je torej, kako zagotoviti trdne temeljne | C |
Grčiji bi se nad slednjo gotovo zgrozili, saj je | Aristotel | v Poetiki pojasnil, da se historik in pesnik | C |
njihovi vzgoji. V VII. knjigi Nikomahove etike | Aristotel | postavi nasproti trem nravstvenim držam, ki | C |
Kaj je namreč nasprotje bestialnosti? Sam | Aristotel | se izraža v pogojniku: "Kot nasprotje živalskosti | C |
Te opozicije namreč niso enakovredne. | Aristotel | vzpostavi nekakšno hierarhijo med njimi.Slabost | C |
skoraj vse primere bestialnosti, ki jih navaja | Aristotel, | uvrstili v rubriko sadizma.Tak seznam nam seveda | C |
pove o Aristotelovi etiki: s tem seznamom je | Aristotel | izločil iz polja etike željo. Ta seznam kaže | C |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |