aristotel (566)

volkulje, ampak pri Akropoli kje, bi bil drugi	Aristotel	ali Aleksander. Pri Bogu, bil bi!«	A
kazen vsem, ki prekrše ta zakon. Platon in	Aristotel	se dolgočasita, ker ni učencev, da bi se zbirali	A
S svojo globoko življenjsko modrostjo se je	Aristotel	visoko dvigal nad vsakdanjostmi tedanjega življenja	A
ki za njegovim hrbtom o njem slabo govore.	Aristotel	je podpihovalca zavrnil z besedami: »Če me obrekujejo	A
razgovoru z modrijanom mi znal nehati. Ker je	Aristotel	vztrajno molčal, je širokoustnež le pomislil	A
tvoje globoke misli?« »Oh, ne,« je odvrnil	Aristotel,	»kar nadaljuj, saj te tako ne poslušam.« V sredini	A
za drugega je bilo vse v ideji. V enem je bil	Aristotel,	v drugem Platon in razpravljala sta.	A
rojstvo iz duha filozofije ali iz duha ekonomije?	Aristotel	in Platon ali Schröder (bolje rečeno: Kohl)	B
je na letaku natisnila Bela roža. Seveda,	Aristotel,	O politiki.Toda dobro ga poznamo tudi tukaj	B
Peri zoon historia« (4. stol. pr. Kr.) imenuje	Aristotel	panterja »pardel« in pravi: ParČrepinja s	B
Presenetljivo pa je, kar o tem kozorogu poroča pozneje	Aristotel	(4. stol. pr. Kr.).V svoji Historia animalium	B
zelišču poroča že grški pisatelj in učenjak	Aristotel	(4. stol. pr. Kr.) v zgodbi o grškem kozorogu	B
še posebej ob tem, kar je najbolj očitno. Ko	Aristotel	v drugi knjigi Metafizike govori o filozofiji	B
ki so po naravi izmed vseh najbolj očitne.“ [	Aristotel	(1), 45] Dobro povedano, kaj!	B
Janez. Je	Aristotel	pisal samo o času, ali tudi o prostoru? Bruno	B
Prav, greva naprej...	Aristotel	torej začne razpravo o ”težavah v zvezi s časom	B
Nadalje, kaj je njegova narava?“ [	Aristotel	(2), 217b32-33] Misel, ki je na začetku bolj	B
obstaja ”na temačen način“ - ta misel, kot pravi	Aristotel,	izvira iz premisleka o dveh ”delih časa“, prihodnjem	B
realnosti (v biti).“ [prav tam, 217b37-218a3]	Aristotel	uporablja v teoriji časa, tako kot v vsej svoji	B
sedanjost, ki očitno obstaja, ni del časa? Bruno.	Aristotel	misli, da sedanjost ni del časa - kajti sedanjost	B
realnosti časa ni - prostor pa je? Bruno.	Aristotel	ne trdi, da čas ne biva; v analizi se pozneje	B
vprašanju, ki nikakor nima preprostega odgovora, si	Aristotel	pomaga z logiko, nadalje pa tudi z geometrijskimi	B
[Foresti, 303] *”	Aristotel,	vodja šole sprehajalcev, je veliki Mojster vsega	B
znanost pojmuje gibanje zgolj v četrtem pomenu. Ko	Aristotel	v Fiziki govori o gibanju, misli torej na	B
razlike, če rečemo gibanje ali spreminjanje“ [	Aristotel	(2), 218b20], vendar je pri njegovi opredelitvi	B
Janez. Ampak	Aristotel	še ni poznal ure na nihalo... Bruno.	B
ni niti gibanje, niti ga ni brez gibanja;“ [	Aristotel	(2), 218b21-219a1]. Janez.	B
sklepamo, da čas obstaja samo v duši? Bruno.	Aristotel	bi rekel, da sklepaš prehitro, po drugi strani	B
Ker pa ni gibanje, mora biti to drugo.“ [	Aristotel	(2), 219a4-9] V naslednjem poglavju Aristotel	B
Aristotel (2), 219a4-9] V naslednjem poglavju	Aristotel	pojasnjuje odnos med časom in gibanjem: ”Toda	B
glede na prej in pozneje.“ [219a34-219b2]	Aristotel	na tem mestu spet poudarja: ”Čas torej ni gibanje	B
tisto, kar sem ti rekel že prej - namreč da	Aristotel	pojmuje gibanje v širšem pomenu kakor mi, ljudje	B
Bruno. Dobro vprašanje, toda	Aristotel	nanj ni pozabil, o njem razpravlja v okviru	B
stvari pravimo, da so "v številu"“ [221a10].	Aristotel	se odloči za drugo možnost, kajti iz prve bi	B
18] Glede možnosti, da nekaj ”ni v času“, pa	Aristotel	zapiše: ”...sam po sebi je čas bolj vzrok propadanja	B
Bruno. Morda je res odveč, vendar bi	Aristotel	na tvojo pripombo verjetno odvrnil, da je v	B
prostorsko gibanje; toda ne smeš pozabiti, da je	Aristotel	pojmoval gibanje v širšem pomenu; zanj je tudi	B
Lepa zgodbica... Torej je	Aristotel	zaradi neprostorskega gibanja zavesti dodal	B
zdaj v zavesti vselej isti, namreč sedanji. Že	Aristotel	ugotavlja in se obenem sprašuje: ”...ni lahko	B
prav... No, ti je zdaj bolj razumljivo, zakaj je	Aristotel	v svojo definicijo časa vključil odnos med	B
krogu, kakor smo navajeni čas meriti mi. Ko	Aristotel	govori o krožnem gibanju časa, ima v mislih	B
obstoj časa. Toda še vedno ne vem, ali je že	Aristotel	mislil, da bi čas obstajal tudi brez zdaja	B
definiciji časa ne omenja zdaja. Ali je torej sam	Aristotel	začetnik ”brezčasne teorije časa“? Bruno.	B
Ne, to pa ne.	Aristotel	je predhodnik različnih in - kot se je pozneje	B
in pozneje kot temeljni časovni odnos, toda	Aristotel	je na nekem drugem mestu zapisal: ”...prej	B
pozneje glede na oddaljenost od zdaja, se je	Aristotel	očitno motil: saj se vsak človek - kot sva se	B
Bruno. Res je, tu je	Aristotel	sklepal malce prehitro, četudi je imel v navedenem	B
Bruno. Zdi se, da ne, saj	Aristotel	pravi: ”Jasno je tudi: če ne bi bilo časa,	B
preteklost resničnejša od prihodnosti, saj je bil	Aristotel	nasprotnik determinizma, ne? Bruno. Aristotel	B
Aristotel nasprotnik determinizma, ne? Bruno.	Aristotel	bi ti zaploskal in te povabil še na kak sprehod	B
razdeljen, ostaja zvezen, kajti - kot sva že rekla -	Aristotel	méni, da zdaj ni del časa, ki bi čas pretrgal	B
kak skupen čas, v katerem smo vsi sočasni? Ali	Aristotel	piše kaj o tem? Bruno.	B
fizikalnem času, ki ga merijo ure in za katerega je	Aristotel	v svoji Fiziki dejal, da ”obstaja isti čas	B
dejal, da ”obstaja isti čas vsepovsod hkrati“ [	Aristotel	(2), 220b5].To se je ljudem zdelo samoumevno	B
celoto stvarstva, tako kot je v starih časih učil	Aristotel,	potem bi bil tudi Stvarnik glede svojega ”občutja	B
fizične neodvisnosti od relativnih gibanj? In tudi	Aristotel	je verjetno mislil na trajanje zavesti v duši	B
vredno razmisliti, kakšen je odnos časa do duše“ [	Aristotel	(2), 223a16].Zato bi želel izvedeti kaj več	B
Morda je bil ta učenjak kak aristotelik, čeprav	Aristotel	sam verjetno ne bi pritrdil tej izjavi, saj	B
pojmovanjem časa: klasični antični filozofi, Platon in	Aristotel	ter njuni nasledniki, so pojmovali čas kot krožen	B
filozofskemu spoznanju, ki sta ga utemeljila Platon in	Aristotel.	Po drugi strani pa je Husserlova fenomenologija	B
oziroma aktualne neskončnosti (ki jo je stari	Aristotel	zavračal) ostaja odprt problem Brunove kozmologije	B
vas vprašam: kje je svet? kje je vesolje?	Aristotel	odgovarja: je v samem sebi.Konveksni obok prvega	B
obdajajočega telesa, nima mesta. - Le kaj hočeš,	Aristotel,	povedati s tem, da je »mesto v samem sebi«?	B
ničesar, da nebo obstaja v samem sebi [kot trdi	Aristotel]	, da je umeščeno akcidenčno in da ima vlogo mesta	B
mislil, da ga poznaš, ko veš že toliko stvari.	Aristotel	navaja svoj dokaz v več variantah, najenostavnejša	B
najenostavnejša je tista iz knjige O nebu, kjer	Aristotel	zavrača fizično (aktualno) neskončnost spet	B
mogoče, da bi bilo nebo neskončno daleč. [gl.	Aristotel	(3), 272b12-15] Janez.	B
licevanjem na klasične avtoritete: ”In če Platon in	Aristotel	postavljata nujnost in nespremenljivost v Boga	B
srednjeveške slike vesolja, ki so jo oblikovali	Aristotel,	Ptolemej in Dante in pri kateri je bil središčni	B
pojmoma potencialna in aktualna neskončnost -	Aristotel	je sprejemal prvo, zavračal pa drugo. Podobno	B
teleološko (z božjim, človeškim ali, kot je mislil	Aristotel,	tudi z naravnim smotrom) in v tem primeru	B
ilozofski problem“, Anthropos XXVII (1995), 3-4).	Aristotel	(1): Metafizika, prev. Valentin Kalan, Založba	B
Valentin Kalan, Založba ZRC, Ljubljana, 1999.	Aristotel	(2): Physiké akróasis /Physics (Fizika	B
Valentina Kalana, Phainomena 21-22, 1997.	Aristotel	(3): Peri ouranou / On the Heavens (O nebu	B
ali pa je sploh ne bi bilo. Podobno, kakor je	Aristotel	sicer spoštoval in ljubil svojega učitelja in	B
tudi sistematik in oče vseh sodobnih znanosti	Aristotel.	V svoji temeljni knjigi Organon, na kateri pravzaprav	B
povezanih v sistemih (kakor recimo Platon,	Aristotel,	Lukrecij, Tomaž Akvinski, Leibnitz, Kant, Hegel	B
vrsti, kakor bi bila napisana v istem času.	Aristotel	je lahko kaj izgubil na svoji veljavnosti v	B
posnemati ne le naravo, kakor je upravičeno zahteval	Aristotel,	temveč tudi drugi dve izvirni Božji umetnini	B
GLAVKON, PITODOR, SOKRAT, ZENON, PARMENID,	ARISTOTEL	PARMENID Kefal	B
Pripravljen sem ti, Parmenid," se je oglasil	Aristotel,	"biti na voljo.Očitno govoriš o meni, ko govoriš	B
osebe, znani filozofi (Parmenid, Zenon, Sokrat,	Aristotel)	, pa naj bi bile nekako vrinjene.Vsekakor nenavadna	B
nadarjene od psov iste vrste, kot pripominja tudi	Aristotel	(HA 608a26, GA 746a33).Špartanski psi naj bi	B
štirje slušatelji, med njimi Sokrat in mladi	Aristotel.	Izpeljava na tem mestu spominja na predpostavke	B
čutnozaznavne konje lahko zajamemo pod idejo konja.	Aristotel	bo uporabil izraz hen epi pollon za opis tega	B
Parmenidova izpeljava ni povsem transparentna, mladi	Aristotel	zahteva dodatna pojasnila.Poslej bo imel v dialogu	B
glede na točko x. Vsebinsko vprašanje, ki ga	Aristotel	postavi vsakič, ko je izgovorjena kakšna paradoksalna	B
142c6-d1) in da je celota (142d1-8). Mladi	Aristotel	znova zahteva odgovor na precej paradoksalno	B
mirovanja v gibanje, toda ne v časovni dimenziji.	Aristotel	takšnega koncepta ne potrebuje, saj zdaj (to	B
Talesu slika obrnjena. Do svojega počela, piše	Aristotel,	je prišel "najbrž privzemajoč tako domnevo iz	C
daje večji občutek polnosti in popolnosti.	Aristotel	zahteva tudi, da ima vsak del estetske celote	C
situacija prikazana kot naravno stanje (tako npr.	Aristotel	zagovarja suženjstvo).V tem smislu lahko govorimo	C
konstelacijo Welscheve filozofije? Vsekakor so to	Aristotel,	Lyotard in Wittgenstein, pa tudi Nietzsche.	C
vodi v neskončni proces, česar se je zavedal že	Aristotel.	Vprašanje je torej, kako zagotoviti trdne temeljne	C
Grčiji bi se nad slednjo gotovo zgrozili, saj je	Aristotel	v Poetiki pojasnil, da se historik in pesnik	C
njihovi vzgoji. V VII. knjigi Nikomahove etike	Aristotel	postavi nasproti trem nravstvenim držam, ki	C
Kaj je namreč nasprotje bestialnosti? Sam	Aristotel	se izraža v pogojniku: "Kot nasprotje živalskosti	C
Te opozicije namreč niso enakovredne.	Aristotel	vzpostavi nekakšno hierarhijo med njimi.Slabost	C
skoraj vse primere bestialnosti, ki jih navaja	Aristotel,	uvrstili v rubriko sadizma.Tak seznam nam seveda	C
pove o Aristotelovi etiki: s tem seznamom je	Aristotel	izločil iz polja etike željo. Ta seznam kaže	C

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani