nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Dobro vprašanje, toda Aristotel nanj ni pozabil, o njem razpravlja v okviru nekega drugega, širšega vprašanja: kaj pomeni ”biti v času“? Upošteva dve možnosti: prvič, da ”biti v času“ pomeni ”biti tedaj, kadar je čas“ [221a9]; drugič - ker je čas opredeljen kot ”število gibanja“ - lahko rečemo, da so stvari v času analogno, ”kakor za nekatere stvari pravimo, da so "v številu"“ [221a10]. Aristotel se odloči za drugo možnost, kajti iz prve bi kdo nemara sklepal, da nečesa, česar ni v času, sploh ni - da ni bivajoče - kar pa ne bi bilo v skladu s celotno zasnovo Aristotelove (meta)fizike, v kateri ravno najvišje bivajoče, ”negibni gibalec“, ki biva par excellence, ni v času, saj ni v gibanju. To, drugo razumevanje izraza ”biti v času“ Aristotelu omogoča sklep, da nekatere ”stvari“ so v času, druge pa ne - analogno, kakor so nekatere stvari ”v številu“, tiste pač, ki so števne; obenem pa takšen sklep ne izključuje možnosti, da so v času tudi tiste
stvari, ki mirujejo.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani