nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
Bruno. Tej implikaciji se Newton skoraj ne more izogniti, in sicer iz dveh razlogov: prvič, če bi bil absolutni prostor omejen s celoto stvarstva, tako kot je v starih časih učil Aristotel, potem bi bil tudi Stvarnik glede svojega ”občutja“ vesoljnega prostora - ki ga Newton imenuje tudi Božji ”senzorij“ (tj. ”mesto občutka“ ali ”čutenjsko območje“) - omejen na naše dejansko vesolje, na Naravo, in tako bi bil, vsaj v prostorskem smislu, Stvarnik izenačen s Stvarstvom, kar bi Newtona preveč približalo takrat še nesprejemljivemu panteizmu... Glede absolutnega časa pa je razmislek o nujnosti ”predčasa“ analogen.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani