nova beseda
iz Slovenije
Marko Uršič: Štirje časi / Pomlad, poved v sobesedilu:
A, to... sem mislil, da ga poznaš, ko veš že toliko stvari. Aristotel navaja svoj dokaz v več variantah, najenostavnejša je tista iz knjige O nebu, kjer Aristotel zavrača fizično (aktualno) neskončnost spet na način reductio ad absurdum z naslednjim argumentom: predpostavimo, da je nebo neskončno daleč oziroma neskončno globoko (mišljen je ”nebesni obok“, zadnja nebesna sfera ”zvezd stalnic“) - in zdaj: nemogoče je, da bi se neskončno oddaljeno nebo sploh gibalo, kajti že najmanjši zamisljivi premik bi moral trajati neskončno dolgo časa; toda nebo se očitno vrti, saj obkroži Zemljo v enem dnevu - ergo: ni mogoče, da bi bilo nebo neskončno daleč. [gl. Aristotel (3), 272b12-15]
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani