nova beseda iz Slovenije

žalostno (5.595)


Moj strah pa gre veliko dalje. Saj poznate to      žalostno      prigodbo z mojim sinom.On je zdaj na tleh in  A
Kako je to zastopiti? TONČEK      žalostno:      Nežka, baron mi je slovo dal. NEŽKA Saj še  A
da si préd nisi v Ljubljano upal. TONČEK      žalostno:      Pismo že imam, vaša gnada; Žužek mi ga je dal  A
gospodje bi že radi domov šli. Vidiš, Micka, kako      žalostno      gledajo!Pojdi jih malo potroštat!   A
za eno samo minuto ... DEDAL: To je prekleto      žalostno.      VASILKA: Zakaj bi bilo žalostno?  A
prekleto žalostno. VASILKA: Zakaj bi bilo      žalostno?     Tako je ...   A
kozarec. Na gramofonu se vrti plošča z »njeno«      žalostno      glasbo.Vstopi Dedal z zavojem pod roko.   A
Vsak dan to poslušam. JANKO: Res      žalostno,      ker sem taka svinja, da te vsak dan spomnim  A
Honza se nemudoma poloti hrane. HABILIS:      Žalostno,      žalostno.Čeprav vas je po drugi strani pa prav  A
nemudoma poloti hrane. HABILIS: Žalostno,      žalostno.     Čeprav vas je po drugi strani pa prav veselo  A
Habilis odide. Nela      žalostno      gleda fibulo. 3.   A
krasnih Julijskih Alpah, prinesli v Ljubljano      žalostno      novico: V Severni triglavski steni se je tragično  A
SONJA: Smo že brali. IGNAC:      Žalostno,      kajne? SONJA: Res žalostno.  A
Žalostno, kajne? . / . / stran 172 . / SONJA: Res      žalostno.     Boste keks?   A
ob njem. BONOMO: Ogenj, si rekel, ali ni      žalostno,      da našo temo razsvetljujejo samo ognji vojaških  A
iz fascikla, citira, nekoliko se spakuje): »     Žalostno      novico, trgajočo naša srca, vam moram sporočiti  A
prepričal. Premolk, potem nadaljuje mirno, skoraj      žalostno.     Še sovražnika je treba prepričati kaj šele sodelavca  A
jaz rodbino, ženo in otroke! LEŠNIK To je      žalostno;      a če mene oženite, se bo meni ravno tako godilo  A
sedaj še nisem dobil besede. EMILIJA Kakšno      žalostno      nesporazumevanje!Gospod Lešnik, jaz vas občudujem  A
poslabšati; brez dote ni nič. GOSPA Oh, kako      žalostno!     Jaz sem si laskala, da je vas, gospod Dobrin  A
... do tak došel ... prišel ... A ni to      žalostno_     ! Kako se počutiš tukaj kot slovenski vojak  A
- TILA: Kakor govorite      žalostno,      lepo govorite! VEHOVEC: Kaj bi z besedo!  A
zaklenil, ker je hotela na božjo pot! MINKA:      Žalostno      je, če se član učiteljskega zbora ... takorekoč  A
mu seže v roko: Pozdravljeni! NADUČITELJ      žalostno     : Kaj ste nam storili, dragi Jerman? JERMAN  A
da me je upihnila burja, dokler sem gorel ...      žalostno      je, sam v sebi zaspati ... ugasniti v praznoti  A
nanjo? Mrva, čemu se smeješ, ko je tvoje srce      žalostno?      MRVA: Stoj!   A
RUDA: Ničesar?      Žalostno!     Jaz nisem mnogo na boljšem.   A
velikrat na misel, da je naposled vendar nekako      žalostno,      takole samotariti in preganjati se po svetu  A
vse, kar je v nji resnično dobrega. In to je      žalostno,      RUDA: Za Boga, odkod imate hipoma to mrzlo  A
ljubim, Francka! Ko bi te ne ljubil, bi bilo      žalostno      z mano, žalostno!Kadar ti takole pogledam v  A
Ko bi te ne ljubil, bi bilo žalostno z mano,      žalostno!     Kadar ti takole pogledam v oči - poglej mi v  A
upala, ne več bleda, glej! Le zaradi tebe je še      žalostno      moje srce, kmalu, še nocoj ta večer, bo zavriskalo  A
soncu preveč bliščalo, ob veseli pesmi je bilo      žalostno      moje srce, žalostno od hrepenenja, ki ne ve  A
ob veseli pesmi je bilo žalostno moje srce,      žalostno      od hrepenenja, ki ne ve ne kod, ne kam ... o,  A
hrepenenja, ki ne ve ne kod, ne kam ... o, tako      žalostno,      da sem jokala, prejokala vso vročo, pusto noč  A
kolikor vas je v dolini šentflorjanski, to      žalostno      procesijo, od nekdaj pričakovano, nikoli zaželjeno  A
O, da bi že minila ta sramota! Moje srce je      žalostno,      smrti željno!Odreši Bog, odreši to dolino šentflorja  A
izgine. . / . / stran 36 . / VRANČIČEVKA:      Žalostno,      res žalostno; lahko si mislim, koliko je to  A
/ stran 36 . / VRANČIČEVKA: Žalostno, res      žalostno;      lahko si mislim, koliko je to trpljenja.Ali  A
JULIJA No, mamka? Bog, ti gledaš      žalostno?     Če žalostno je tvoje sporočilo, sporoči ga veselo  A
Bog, ti gledaš žalostno? Če      žalostno      je tvoje sporočilo, sporoči ga veselo; če je  A
razgrela sem se čisto nehoté. Melanholično: Ali      žalostno      je kljub temu. GORNIK: Življenje je vendar  A
Res, če se premisli, je življenje dandanes      žalostno      in dolgočasno ... ŠČUKA: Dolgočasno nazadnje  A
Ti si mi bolj tuja od drugih ... KATARINA      žalostno     : Kdaj si mi dovolil, Anton, da bi skrbela zate  A
je za roko in jaz sem hodil za njim ... O Bog,      žalostno      je moje življenje ... Jaz nimam veselja, ne mirú  A
da bi prosil zanje krog stolic in prestolov ...      Žalostno      je moje življenje ... MATILDA mehkeje: Gospod  A
odra. Zadaj je menihova hišica PRVI STAREC      Žalostno      je.Zlo bode na svetu.   A
POROČNIK Žal mi je, da sem vam moral jaz prinesti      žalostno      novico.Berite pismo.   A
včasih na človeka ... Če pa umrješ na tujem, to je      žalostno.      Kakor da bi kamen vrgel v vodo.   A
Odkar so oče rekli, da pojdejo, je pri nas      žalostno,      kakor bi se nam bila zgodila velika nesreča  A
zdi, da bo dolgčas. Torbarček. Prvo zimo je      žalostno,      res.Težko se človek navadi na lenobo.   A
Ampak korajžni smo vseeno! Žagar. To bi bilo      žalostno,      če bi vas korajža že zdaj zapustila. Mož.  A
. /\ .. stran 52 . \/ V kotu drobni plamen      žalostno      trepeče. Ona gre pred kamen, žita vanj nameče  A
kleči pobožno ljudstvo v klopeh; nekteri držé se      žalostno,      no - drugi držé se na smeh. Tam gori zre pa  A
svečána, ak nékej dni se smeja ji veselo; al nagne      žalostno      glavíco velo, meglá k′ od burje prileti prignana  A
košáto jemljeta bráta si rodna slovó;      žalostno      zréta v okó si rosnáto -- tožno si slednjič  A
zlati se že bliža; zdaj gosenic bo obilo,      žalostno      bo vse minilo -- zame dosti bo drobiža.   A
se začné. razcvéta se mirnó; a slednjič      žalostno      mrjè -- srcé je nezvestó.-- -- --   A
obúp mi kaže vsák. In samótno srce pôje      žalostno      še bolj ko préd; rad bi dal življenje svôje  A
drevja sto glasóv se tožnih čuje, vsak takó      žalostno      stoče. Zdaj oglasíjo se otožno, skríto,   A
šumí nad glavo lipa mu sanjáva, srce mu      žalostno      bíje ... O sílni gréh!  A
v srebru. . / . / stran 190 . / Luna plava      žalostno      po nebu, kakor v boli tresejo se zvezde;  A
mojih. Kakó naj li ostalo bi močnó z usodo      žalostno      v viharnih bojih ... Srcé je mirno, strto v  A
ga in prosila, da me reši iz sramote. ‚     Žalostno      mi je živeti, žalostno brez tebe, dragi;  A
reši iz sramote. ‚Žalostno mi je živeti,      žalostno      brez tebe, dragi; vsi me gledajo kot tujko  A
poginil bi bil, da se ni prilagodil, kakor je      žalostno      poginilo toliko najlepših duš, še predno so  A
polni verzi so se rodili iz mladosti in težko in      žalostno      mi je, kadar jih berem v teh resnih in grenkih  A
ga in prosila, da me reši iz sramote. ‚     Žalostno      mi je živeti, žalostno brez tebe, ljubček  A
reši iz sramote. ‚Žalostno mi je živeti,      žalostno      brez tebe, ljubček; vsi me gledajo kot tujko  A
se, trepeče, psa s seboj na ízbo vleče,      žalostno      mu govorí: ”V tó‐le skrinjo sem jo vtaknil  A
je požoltelo, trava orjavela, po brdih breze      žalostno      blešče. Višje nad njimi bori in smereke kot  A
stran 51 . / Pesem Zapela sinica je pesem      žalostno,      kak na svetu se brez veselja živi ... Mladenič  A
zdaj, ne čuj! . / . / stran 57 . / 3 Srce je      žalostno      in bolno od tesnobe, duha objeti duša hrepeni  A
diru čez trupla znanih ranjencev beže! Srce je      žalostno      in išče si rešitve, duha okleniti se duh moj  A
ne čuj! . / . / stran 13 . / III Srce je      žalostno      in bolno od tesnobe, duha objeti duša hrepeni  A
diru čez trupla znanih ranjencev beže! Srce je      žalostno      in išče si rešitve, duha okleniti se duh moj  A
stran 48 . / PESEM Zapela sinica je pesem      žalostno,      kak na svetu se brez veselja živi... Mladenič  A
sklonjeno glavo, vsi imajo visoko telo in držijo se      žalostno,      da nikoli tako. s piščalmi na ustih gredo, v  A
desno roko in zdaj z levo roko piščali prebirajo      žalostno,      da nikoli tako. Z mehovi pod pasho gredo, v  A
sklonjeno glavo, vsi imajo visoko telo in držijo se      žalostno,      da nikoli tako. S piščalmi na ustnih gredo,  A
desno roko in zdaj z levo roko piščali prebirajo      žalostno,      da nikoli tako. Z mehovi pod pasho gredo, v  A
zveza! Da vedno delj okrog po svetu seza to      žalostno      o nas, Slovanih, znanstvo, storilo vaše je neotesanstvo  A
z jeklom pišejo postave, Ki v sužnih sponah      žalostno      medlijo Kervavi lovor si vijó krog glave, Pridobljen  A
Pesmi boste naše peli, Ki so mi nadvse ljubé.      Žalostno      vam serca vbrala: „Bom šel na planince” bo;  A
mislimo vèn, pozabimo tu svet, Po zemlji res      žalostno      človek se klati; Pri vinu sedimo tu, sredi deklet  A
kmečki nagelj je v lase pripenjal. Zdaj je      žalostno      in pusto tod ... Fant, ki je dekleta z rožo bil  A
V tesni kletki ... V tesni kletki ptiček      žalostno      cvrči, zunaj pa pomladi vse se veseli. Toplo  A
sonca vse se veseli, v tesni kletki ptiček      žalostno      cvrči. Ribiška Moja njiva je prostrano morje  A
/ Jesenska pesem Ne vidite, kakó topóla      žalostno      drhti, ne slišite, kakó na veji ptičica cvrči  A
kot hrast v viharju sklanjal za tvojo trpko,      žalostno      mladost, ki je vsa lepa, vsa podobna moji, za  A
\/ In če bi rekla, da je sonce nad poljem      žalostno,      bi se smejal še bolj in me ne bi pustil. Jaz  A
jasno, skrij, izgini svet izpred oči, da zabi      žalostno      srcé človeške zmote in gorjé! NA BREGU Na  A
Mirno desno si mi dala, z levo brisala solzé,      žalostno      se nasmehljala, rekla si besede te: »Če ti mar  A
pomlad prišla, rože bo sklicala. Samo moje srce      žalostno      bode še, zanj več pomladi ni, zanj pač veselja  A
Ptici Zapoj mi ptičica glasnó, zapoj mi pesem      žalostno,      ki bo mi v srcé segala, občutkom se prilegala  A
90 . / Spremenjeno srce Kaj ptici je, da      žalostno      v grmovju žvrgoleva, zakaj več pesmi, kakor  A
veselih ne prepeva? Zakaj po nebu zvezdice tak      žalostno      brlijo, in več tako, kakor so prej, veselo ne  A
kakor debela mesarica po vasi. To sonce je      žalostno.      Ranocelnikom Ob večerni uri nas poboža mrak  A
Lajajte! KONS Truden evropski človek strmi      žalostno      v zlati večer, kl je še žalostnejši od duše  A
nam dal je prezgodaj spoznati? Glej, kako      žalostno      gleda ta konj! Mati, mati, o mati!   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA