čemeren (140)

Naj napravi drugim prostora... In	čemeren	je in neumen... lahko bi mu prišlo na misel, da	A
shajajo Amerikanci na odhod. Mračen dan je,	čemeren	in brez svetlobe. V krčmi sedi Žagar, oblečen	A
name - pozábila si. . /\ .. stran 81 . \/	Čemeren	grem iz mesta Čemeren grem iz mesta, da v	A
. stran 81 . \/ Čemeren grem iz mesta	Čemeren	grem iz mesta, da v vinski se hram umaknem in	A
nekako vdaja se mu. Ker na teh begih z doma ni	čemeren	in zaprt vase, ampak živ in prožen, če le mogoče	A
Bil je naravnost čudovit človek! Nikdar ni bil	čemeren.	Sama dobra volja ga je bila.	A
obrazi mrki. Maksimilijan je hodil naokrog	čemeren,	pil je več, kot je bilo treba, in karje bilo	A
Ta Ivan je bil gostom bolj všeč. Prej	čemeren,	je postal zdaj čez mero vesel.Norca se je delal	A
Kraj je bil nekam pust, rekel bi prazen, dan	čemeren	in dremoten. Megla je bila pala na morje, nebo	A
bil kažipot, kajti medli želodec je prihajal	čemeren	kakor vreme in treba ga je bilo zopet nekoliko	A
hanu, o Jovici, a ni se upal vprašati, tako	čemeren	se mu je zdel Mušić.Hotel je zopet navesti pogovor	A
Merksov bo ovekovečen v bleščeči vojni epopeji.	Čemeren	je dirjal adjutant za svojim poveljnikom, mrko	A
našel sedečega pri oknu. Njegov odzdrav je bil	čemeren,	otožna senca je ležala na njegovem visokem čelu	A
»Njega? Koga pa čakaš pust in	čemeren,	kakor bi ti kdo mašil koprive za vrat?«	A
spomine nazaj doli v srce. Zopet je postal	čemeren,	kakršnega smo ga videli dan za dnevom.Laže ni	A
bil pogosto razdražen in če ne hud, pa vsaj	čemeren	in malomaren. Kmalu pa se je pripetilo nekaj	A
pred župnika prav, ko se je vrnil od Goloba,	čemeren	in slabe volje. »Ali je res?« je hropeč vprašala	A
jo!« »Ne vem,« je odkimaval Maric in postal	čemeren.	»Tedaj na pogrebščini ni nič kaj pokazala, da	A
potrgane strune na plunki. Obraz mu je bil	čemeren,	zavit v jezne oblake.Ko se mu je približal Iztok	A
Bizanc. . / . / stran 83 . / DESETO POGLAVJE	Čemeren	se je prebudil Tunjuš v jutro, ko je sonce že	A
moli!“ mu je odgovoril Aleš, ki je bil bolj	čemeren	in hud kakor ponavadi. ”Kaj pa gospod Anton	A
”Šimen, naprezi!“	Čemeren	in zaspan se je prikazal Šimen na podstrešju	A
je bila krčma; en sam človek, suh, bradat in	čemeren	je sedel za mizo in je pil žganje.Tudi Štefan	A
ga poznal. Živega vidim komaj še za meglami;	čemeren	obraz, sivkasta, zgrbljena lica, debela spodnja	A
okno, ozrl se je z zaspanim obrazom, kuštrav in	čemeren;	in je ugledal dolgega Jerneja, ki se je bil	A
razločila v temi, je bil voznik že póstaren,	čemeren	in godrnjav človek in najbrž pijanec.Še z voza	A
zlato brošo. Tam je stal prodajalec, starikav,	čemeren	človek s kozjo brado in srepimi očmí; Anka si	A
uhanov ni kupila, ker je bil prodajalec takó	čemeren.	Namenila se je, da kupi pozneje, za Binkošti	A
mlad, prej je bil ozek, zdaj je širok, davi	čemeren,	drevi prešeren, včeraj moški, jutri babji; tudi	A
klonil Jernej glavo še niže in da je bil še bolj	čemeren.	”Odtod, iz tega drugače tako pustega kraja	A
skrbi? ... Zakaj mu je radost, ki je slaboten in	čemeren,	kar je meni bridkost, ki sem močan in vesel	A
”Zakaj prašaš po njem?	Čemeren	človek je, celo barve njegove so temne in dolgočasne	A
ne vprašajo nikjer več, zakaj svet je star in	čemeren.	Tvoja mladost je zakasnela, ali pa je prezgodnja	A
sedel Martin Sobotka, suh in bled, obraz teman,	čemeren,	oči v globokih jamah; obleko je imel še vso	A
vratu do gležnjev, obraz je bil gol, zgrbljen,	čemeren.	”Odpelji!“	A
vlažno. Ni bilo še pozno, dan pa je bil pust in	čemeren,	kakor mrak ob deževnem jesenskem večeru.	A
spodoben, tih, miren in resen, s kratko besedo:	čemeren.	Petošolci pa niso čemerni.	A
same neizmerne sladkosti. Vstal je zjutraj	čemeren	in pust, utrujen od prelepih sanj.Glorija je	A
- V tistih dneh je bil Milan pust in	čemeren,	bled v lica in ustna; hodil je počasi, z upognjenim	A
jaz ne pustim. Samo to mi ni všeč, da si tako	čemeren.	Zakaj si pa tako čemeren?“	A
všeč, da si tako čemeren. Zakaj si pa tako	čemeren?	“ ”Tinka je bolna!“ je odgovoril Jokec.	A
Edvard je gledal za njo! Ampak čemu bi bil	čemeren,	če je bolna?Ali bo zdrava ali bo umrla, nekaj	A
zdrava ali bo umrla, nekaj bo že! Čemu bi bil	čemeren?	“ ”Ne sme umreti!“ je zaklical Jokec in nenadoma	A
”Ne jezen! Ne	čemeren!	Vesel sem, da vas vidim, gospodična Minka - kakor	A
-	Čemeren	in zamišljen je presanjal jutro.Zvonilo je k	A
samo leno kljuse je bilo vpreženo in voznik,	čemeren	starec, ga je neusmiljeno obdelaval z bičem	A
mrtvašnici, zato da je imel bliže do groba. Pust in	čemeren	človek je bil, živel je v zaspanosti in lenobi	A
je v trgu pri načelniku železniške postaje.	Čemeren	človek je bil, starikav, majhen, in bal se je	A
pevec je in priljuden človek je, vesel, ne tako	čemeren	...“ Ozrl se je postrani na Mihova, Mihov pa	A
tistem hipu domislil, da tudi on prej ni bil	čemeren.	”Sploh pa to ni nič, da bi govoril zmerom	A
leti ni več stopil na noge. Zadnje čase je bil	čemeren	in siten, stokal je neprestano in če je zaklical	A
prisodili teden dni zapora. Vrnil se je domov	čemeren,	od tistega večera se je bil postaral.Ljudje	A
so se ozrli radovedno na Lojzeta. Slaboten in	čemeren	fant, ki je bil tudi prišel šele prejšnji dan	A
K župniku. Župnik, star,	čemeren	in malobeseden, se je ozrl postrani, poslušal	A
mizo moža, ki je bil še mlad in vesel, ne tako	čemeren	in sključen, kakor je bil ob slovesu.Vrnil se	A
Prav tako suh je bil, prav tako sključen,	čemeren	in krmežljav.Redke kocine so mu poganjale na	A
soncu naproti! -- Voznik pa je bil star in	čemeren,	nič se mu ni mudilo.Od začetka se je Metki zdelo	A
je sanjal pod gozdom svoje tihe sanje. Mrk in	čemeren,	s sklonjeno glavo, upognjenim životom je stopal	A
žarki in so te smehljaje pozdravljali; ti pa si	čemeren	in zaspan zastiral okna s težkimi zagrinjali	A
krčmo. Nič ni pozdravil; sedel je za mizo	čemeren	in mrk. »Nocoj pijem na upanje!«	A
gospodar: truden, tih, zlovoljen; tam hlapec:	čemeren,	mrk - »bilo je in ne bo več nikoli«; tam kmetje	A
kruha; roke so se mu tresle, njegov obraz je bil	čemeren	in zlovoljen. - O krčmar, sosed moj	A
Kakor veste, je Šilo v navadnem življenji	čemeren	človek. Nocój pa je postal hipoma sentimentalen	A
doli je dremal dolenjski kolodvor, osamljen in	čemeren	kakor samotna vaška štacija Bog vedi kje tam	A
je pokazal ter je šel dalje brez pozdrava,	čemeren	in nezaupen. ”Kako je mogoče, da žive taki	A
zaradi zakonskih prepirov, se je vzdramil ves	čemeren	in jezen. ”Ne odprem!“	A
Zjutraj je prišel hlapec v kuhinjo.	Čemeren	je bil in neprespan. ”Ne maram več te živali	A
In nastopila sva križev pot. Grobár,	čemeren	starec, se je zelo razljutil. ”Kaj še postav	A
-- Sedel sem za mizo, ves	čemeren,	ker so se motale misli kakor muhe v pajčevini	A
Zdravnik je še ležal; ko se je prikazal zaspan in	čemeren;	je bil ves osupel. ”Kaj bi ti ... ob tej zgodnji	A
včeraj postaral najmanj za leto dni. Ves grbav in	čemeren	si v obraz in držiš se, kakor da si grbav!“	A
/ . / stran 60 . / Jaz sem bolan in star ...	čemeren,	slabo spim, kašljam ponoči ...Zdravnik je rekel	A
zategnjene, kakor otroku, ki se vzbudi prezgodaj,	čemeren	in na jok pripravljen. Premražen sem bil	A
Truden sem!“ je rekel Pavle. ”Zares si ves	čemeren	in zanič!Pojdiva, posteljem ti in te odenem	A
mož je bil krojač, starikav, suhoten in zmerom	čemeren	človek; njega je klicala Mana za gospoda, tako	A
zlovoljen odgovoril Pavel. ”Če delaš vesel ali	čemeren	obraz, skrbi ne bo nič manj!“ Pavel je nakratko	A
sključen in so se mu noge opletale. Slabo rejen in	čemeren	fant je bil, previsok za svojih dvanajst let	A
vrečah oba Novljanova, zavita do nosu. Mož je bil	čemeren,	sklanjal se je neprestano in se je oziral po	A
je nosila kosilo na mizo, gospodar je sedel	čemeren,	pest ob čelu, v obraz rdeč in zabuhel.Tudi gospodinj	A
rebrih. Stopil je k njemu droben, sključen,	čemeren	starec, ki je držal v roki debelo gorjačo.	A
Vsega tega ni imel v Ljubljani, zatorej je bil	čemeren	in siten.Ko je srebrno skodelico dvignil k ustom	A
slabo voljo, ki se mu je dajala ob misli, kako	čemeren	in siten bo Urh, ko bo zvedel za ta odgovor	A
me je nekaj popadlo in bil sem večkrat siten,	čemeren	in čuden.Sam nisem vedel, kaj mi je.	A
vsaj eskulapi tako govore), da je Bitič vedno	čemeren,	nezadovoljen, kisel obraz po mestnih ulicah	A
Izpraševal se je, kako je mogoče, da je tako	čemeren,	pa si ni našel odgovora.Kaj bi se izpraševal	A
»Seveda. Tam pa povej, da je bil ves čas	čemeren	in da si se bala že davno, da si kaj ne naredi	A
tudi vsakovrstne šale in burke, ker mož ni bil	čemeren,	Pavel pa je očetu zapel kako novo, slovensko	A
glava; ves život mu je bil potrt, duh pa tako	čemeren,	da se mu ni ljubilo niti govoriti.Ko pa je Pamet	A
Gregor zjutraj prebudil, je bil jako truden in	čemeren.	Skuhal si je lonec zelja in ga jedel z ovsenim	A
zdravila, vraže ‒ kaj je to pomagalo? Dan je bil	čemeren	in pust, kmetje so se bili vrnili s polja, ker	A
ali čital zunaj, zadnje čase pa je postajal	čemeren	in hranil vse zase.Molče je sedel v kuhinji	A
pregrajka in jim zapove, naj mirujejo. Star je,	čemeren	in vidi se mu, da ni tukaj za kratek čas. Po	A
drugih krajih. In zdaj stoji tam, visok, suh in	čemeren	in dela, kakor mu je ukazano.Dvakrat mora vselej	A
ravnatelj. Zadnja leta je postal nekoliko siten in	čemeren,	kar prinese s seboj starost.Zaradi tega ne najde	A
ženska in gleda jezno v košare. Za njo prišeta	čemeren	mož, vrti v roki palčico in vpraša: »Kaj pa	A
posejan s kopo zvezd in je vedno enako temen in	čemeren.	Na obposteljni mizici tiktaka vedno enakomerno	A
pravijo klicaj. Ta klicaj je bil tisti večer zelo	čemeren.	Bolela ga je glava in ves život.	A
posejan s kopo zvezd in je vedno enako temen in	čemeren.	Na obposteljni mizici tiktaka vedno enakomerno	A
zadaj na palico in gledal. Nad krajino je visel	čemeren,	vlažen in meglen zimski dan in mestne hiše,	A
ženska in gleda jezno v košare. Za njo prišeta	čemeren	mož, vrti v roki palčico in vpraša: »Kaj pa	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

1 101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani