Takrat je v postelji premišljeval o slavnih činih, ki ga čakajo: zdaj je vodil svoj dragonski polk po sarmatskih ravni nah, potem je podil s svojo hrabro brigado Lahe čez reko Brento in ‒ lej ga! ‒ naposled ustanavlja s svojo nepremagljivo armado nove kneževine in carstva na balkanskem polotoku: Vojna zgodovina bo govorila o njem, rod pl. Merksov bo ovekovečen v bleščeči vojni epopeji. Čemeren je dirjal adjutant za svojim poveljnikom, mrko je zrl na Vilarja, ker se ni obveselil njegovega načrta, in pa zato, ker je prišel civilist v takšno milost, da je jahal kraj generala, dočim mora on zaradi preozke poti ostati zadaj, in ker je videl, da je civilist sploh vešč jahanja, ki ga je pl. Merks smatral za prednost boljše bire vojaštva. Preko neke tratine so udarili v skok.