nova beseda iz Slovenije
'se mi zdi, da' (101-200) 
Se mi zdi, da se mu gnoje!« A
Pa se mi zdi, da ga ne marate.« A
Poglejte, se mi zdi, da je prav.« A
Vse bolj pa se mi zdi, da ni umrla. A
Tudi se mi zdi, da ne živite pošteno. A
Se mi zdi, da se ti ne mara zameriti. A
Zdaj pa se mi zdi, da jih v vodo mečem.« A
Čudno se mi zdi, da ste tako malo pozorni.« A
Tudi se mi zdi, da je nekoliko južno vreme!« A
Pa vendar se mi zdi, da si mi nekaj naredil, Uri. A
Potem se mi zdi, da okušam v jedeh tuje priokuse. A
Hm, se mi zdi, da ste kaj kratke pameti ve ženske. A
Takrat se mi zdi, da postanejo ljudje bolj iskreni. A
Ko grem po cesti, se mi zdi, da je moja glava taka. A
Skoraj se mi zdi, da sem lačna!“ je rekla smehljaje. A
Že nekaj časa se mi zdi, da ti nekaj v možgane uhaja!« A
Pa vendarle se mi zdi, da so bile pravične tiste sanje. A
Tako se mi zdi, da bo vzela gubčevca ali pa cankarjevca.« A
Povrhu se mi zdi, da ljubezni ni mogoče deliti s tretjim ... A
Pomlad je bila, zdaj pa se mi zdi, da je že pozna jesen!“ A
Zdajle se mi zdi, da sem gledal drugam, ne na to platno!“ A
Še zdaj se mi zdi, da vidim pred seboj tisto belo škatlico. A
Sedem dni, so rekli; in prvi dan, se mi zdi, da je že minil. A
Da,« je odvrnil, »pa se mi zdi, da ni bilo namenjeno meni!« A
In res se mi zdi, da jim je ta boljša mati ko nam in čebelam. A
Najbolje se mi zdi, da se dado vsi štirje goldinarji revežem. A
Moj gozd je, vsako deblo poznam, pa se mi zdi, da sem zašel.“ A
Prav močno se mi zdi, da delajo tako z mano, ker mi zavidajo. A
In zdaj se mi zdi, da vas bom lažje pozabila, nego sem mislila. A
V temi me je strah, v temi se mi zdi, da postanem čisto majhna ... A
Čudno se mi zdi, da ga naša deželska gosposka tako v miru pusti. A
Tako čudno se mi zdi, da niti ne vem, kam sva pravzaprav prišla.« A
Že se mi zdi, da slišim tvoje trudno, naporno dihanje, o domovina! A
Zdaj šele sem opazil, glej, pa se mi zdi, da sem vedel že zdavnaj ... A
Saj bi šel, pa me je sram, in hudo se mi zdi, da pridem praznih rok. A
Ali jako verjetno se mi zdi, da se mu je godilo pri njem prav dobro. A
Potem bi morali vi roge nositi, za to pa, se mi zdi, da niste ustvarjeni. A
Vidim jo kakor tebe; in čudno se mi zdi, da ti je bila takrat tako podobna. A
Ko sediš pred mano, se mi zdi, da si moj najmlajši sin, veselje mojih oči.« A
Da, odkar smo mu ženo pokopali, se mi zdi, da bi Trlep prav rad dal iz rok.« A
Le čudno se mi zdi, da se nisem prej domislil, da sem se obotavljal takodolgo. A
Že predolgo, se mi zdi, da sem počival; treba bo spet na pot, že štejem dni.“ A
Kakšne sence so pač tukaj, če se mi zdi, da je sijalo v Zapolju nebeško sonce? A
Se mi zdi, da ne bova nikoli prišla skupaj, pa čeprav sva drugače prijatelja...« A
Zato ne, ker se mi zdi, da so vrata zaklenjena, da ne morem in ne smem nikamor! A
Prav zares se mi zdi, da je bila ena sama noč med tistim in med današnjim dnem! A
Čudno se mi zdi, da naši Mengšani niso vedeli ničesar o bojih s Prusi in Benečani. A
Ampak vse se mi zdi, da niso sanje ... koga mi je poslal zlodej in kaj mi je namenil? A
Nakresal bi ga in mu koso polomil, a se mi zdi, da ni vredno mazati se zaradi njega. A
Vedno znova se mi zdi, da se iz mene norčuje in da se bo vse skupaj norčavo končalo. A
Čeprav se nisem šel pogledat v ogledalo, se mi zdi, da sem moral biti na moč smešen. A
Komaj da se posloviš, se mi zdi, da ne bo nikoli resnica in da se nič več ne povrneš! A
Zdaj se mi zdi, da ji je že malo odleglo, da torej ne smemo še izgubiti vsega upanja. A
Zato se mi zdi, da podoba te mladosti ni čisto resnična, da jo je bil popačil šolmašter. A
Doslej sem vodil turiste le iz Kota, pa se mi zdi, da bo tu gor veliko lažje in bližje...« A
Ugasim luč; čimprej bi rad zaspal, saj se mi zdi, da samo še v snu ubežim najemniški uzdi. A
In zdaj stojim tule pred vami in čedalje bolj se mi zdi, da sem zabredel v dokajšnjo kašo.« A
Vendar,« si govori, »se mi zdi, da je nekaj neprirodnega v tem, če umre čilo, nerazvito bitje. A
O, Dioniz, kako čudno se mi zdi, da vidim resnično, z odprtimi, bdečimi očmi pred sabo to lepoto! A
Spala je; zdaj pa se mi zdi, da je slišala vse moje besede in misli, mojo zadnjo večerno molitev. A
Zdaj se mi zdi, da je v tvojem srcu skrita izba, ki mi je še nisi odklenil ... rad bi vedel, kaj je tam!“ A
Ko sedim ob oknu in gleda name svetlo nebo, se mi zdi, da je njena duša v meni in vse njeno trpljenje ...“ A
Kakor je bila ta misel duhovita, tako je bila pretirana; in vendar se mi zdi, da je veliko resnice na dnu. A
Če si le mislim, da bi šla nekoč ali da bi umrla, se mi zdi, da bi ostal na svetu kakor sam sredi pustinje ... A
Včasih se mi zdi, da se najemnica res pogovarja z mano; še večkrat so njena sporočila goli enosmerni napotki. A
To je -- boli me zob, pa se mi zdi, da imam usta nastežaj odprta, da vidi in tipa vsakdo ta votli, črni zob!“ A
Strah me je bilo, kakor ponoči, ko se vzbudim in sem sama in se mi zdi, da stoji nekdo v kotu in gleda name ... A
Bodi tako ali tako: boljše se mi zdi, da se razpuhti misel v praznih besedah, nego da bi grizla v srcu na vekomaj. A
Čudno se mi zdi, da mi je tekla beseda tako gladko, kakor da bi bil pravil pusto šolsko zgodbo naizust, tjavendan. A
Če stopim na cesto, se mi zdi, da nosijo ljudje očitno znamenje, vsi enako - kakor žebelj, s kladivom v čelo zabit. A
Nastala je na cesti,« odgovarjam vsakomur, pa se mi zdi, da se mi ob tem odgovoru vsi samo nasmihajo in mi ne verjamejo. A
Dva dni in še pozneje, ko sem jo pripeljal sem, dal bi jo bil nazaj; zdaj se mi zdi, da je malo voljnejša, zdaj ne morem.« A
In četrtič se mi zdi, da je vsa ta reč samo toliko zanimiva, kolikor dokazuje, da si ostal tista grda kanalja, ki si bil.“ A
Poskušal sem se povezati z odmevnikom, a se mi zdi, da dela samodejno ali pa ga usmerja operater, ki nima več pojma, kaj počne. A
Kdo bi si bil mislil; se mi zdi, da je bilo kakor včeraj, ko smo ga krstili,« je pripomnila Cilika Kloto in si obrisala solzo. A
Časih, glejte, se mi zdi, da mislim previsoko o sebi, da se vse tisto, kar sanjam o svoji prihodnosti, ne bo nikoli uresničilo. A
Izvir in pomen te besede je jasen; jako čudno pa se mi zdi, da o njeni ljubezni z rajnim carjem dolenjski kmetje ničesar ne vedo. A
Pa ker se mi zdi, da bo prišel zdaj medved vsak večer semkaj, zato moram gledati, da ubijem pošast ali jo pa vsaj prepodim iz Planice. A
Zdaj ne vem več čisto zares, vendar se mi zdi, da je hotela Marija izrabiti našo zbeganost in začudenje ter pritegniti pozornost nase. A
Tako se mi zdi, da se je njih želodec privadil vsemu hudemu in da žive po dva ali tri dni od ene same suhe skorje, ki so jo našli na cesti. A
Res bi bil lehko kaj drugega, in čudno se mi zdi, da je toliko ljudi na svetu, ki so popolnoma nevedni in nemoralni in kljub temu... niso diurnisti. A
Nato sem se obrnil v steno; nisem bil ne vesel ne zlovoljen, da je stal ob postelji in vendar se mi zdi, da je bil človek, ki sem ga ljubil nekoč. A
Neizrečeno čudno in skoraj nemogoče se mi zdi, da bi se ti ne spominjal več tega srečnega shoda pri Sv. Miklavžu in najinega spoznanja in zaročenja. A
Nemogoče se mi zdi, da bi nas prihajali obiskovat vesoljani z več sto svetlobnih let oddaljenih svetov in da bi si izletniško ogledovali naš planet. A
Zdaj se mi zdi, da ga poznam že toliko, da lahko stopim vanj samo kot naključni popotnik ali kot človek, ki ima pred seboj jasen in pragmatičen cilj. A
Saj tudi ti, mislim, da nisi velik modrijan ... vse se mi zdi, da si lovil muho, ki je sedela na stropu, druga ti je čepela na nosu, pa je nisi videl ...“ A
Ne vem, kako je to,« pravi mi zopet nekdaj, »a časi se mi zdi, da je žival boljša od človeka; žival nikoli ne muči živali, človek pa tolikokrat žival in človeka! A
Šel sem za pogrebci kakor v sanjah in še zdaj se mi zdi, da so bile sanje vse, kar se je takrat godilo; in da je bilo morda v resnici čisto drugače, nego se spominjam. A
Samo tisti vaši analogiji z naturo, katera vam je rabila za kol, da ste ž njim svoj sklep spesnili, morava malo v oči pogledati, ker se mi zdi, da je slepa vsaj na eno oko. A
Hodim tako, pridem do mostu, ki se spenja sredi doline preko reke, gledam skozi mrak, gledam in napenjam oči, pa se mi zdi, da se v sredini ob leseni ograji nekaj premika in giblje. A
Morebiti se mi je samo sanjalo; glava mi peša; vendar zdi se mi, prav za gotovo se mi zdi, da sem bil nekdaj ‒ ‒ ej, ej, ej, gospod, to ni dobro, če je človek dober, meni verjemite! A
Toda včasih se mi zdi, da gledam na oni svet, in vidim te, kako greš z rokami na hrbtu, dišeč po novi obleki in svežem perilu, ves umit in čist kakor na sveti dan ali na veliko nedeljo. A
Pa vendar me je kot vsakokrat prevzel nezadržen prastrah pred hudo uro: ko takole pljuska z neba, se mi zdi, da se bo privalila povodenj in da me bo odplavila ali pa bo vame usekala strela. A
Kako je bil okoli ust slinast in ostuden, in če se spomnim, da si ga poljubila na lice, ko je padel v posteljo kakor okoren hlod, se mi zdi, da bi skoro ne mogel več poljubiti teh tvojih rdečih ust.« A
Kako je bil okoli ust slinast in ostuden, in če se spomnim, da si ga poljubila na lice, ko je padel v posteljo kakor okoren hlod, se mi zdi, da bi skoro ne mogel več poljubiti teh tvojih rdečih ust.« A
Sedaj pa mislim nazaj na nagli beg dni in let in v meglenem spominu na tiste počitnice brez pokoja se mi zdi, da mi je bil Bohinj najprijetnejši kotiček vse zemlje, kar sem je videl do tedaj in do zdaj. A
V šumenju dneva in v skrbeh življenja, v trenotkih polnih žalosti in omahovanja, v veselih urah brezskrbnosti in sreče, - vedno jih vidim pred seboj, svojo ljubo, dobro mater, vedno se mi zdi, da plava nad mano njih ljubeča duša in da skrbé zame kakor nekdaj. A
Prišla sta že skoro do hotela, obmolčala sta, a Mira se je naenkrat živahno spomnila še nečesa in rekla: »Ah, veš, ko zdaj tako mislim, se mi zdi, da je bila tista slika tudi v njegovi duši: polje, siva cesta in na njej popotnik sanjač deseti brat, romajoč po svetu. A
Občutek imam, da nosi več obrazov: včasih je obsedena z lepotami narave, pesnica je, drugikrat se spremeni v kruto, ukazovalno žensko, ki me brezobzirno trpinči, so pa trenutki, ko jo občutim v sebi kakor tiho, mehkobno navzočnost, in tedaj se mi zdi, da imam z njo stik, ki ni odvisen od tiste naprave v moji glavi. A
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
| Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |