nova beseda iz Slovenije

a (801-900)


In tretji ‒ molčí.      A      zakáj se solzí? Ból ali  A
mu tovariš jedín je.      A      sove so v njem gospodinje  A
divnem razgledu zavzét ...      A      kadar v temine se črne  A
hčerko ujeto, mladó!      A      kmalu potihne tam doli  A
ustvaril slavnih slík.      A      dàsi ga častíjo, a dàsi  A
slík. A dàsi ga častíjo,      a      dàsi ga slavé, Iz glave  A
ziblje ob bregu se tam,      A      ribič mi v njem sedí sám  A
tákega blizu okóli!      A      nas bo pohvalil glavár  A
« ‒dé ribič krepkó ‒      A      vêslo zažêne v vodó ...  A
téh strè vsako záse.      A      čegáva roka jih prelomi  A
Oporóko Svetopolka kralja!      A      pokóra klete té grehôte  A
mnog in mnoga list dobí,      A      zánjo, zánjo več jih ní  A
vam ne kane iz očesa.      A      gorjé mu, kdor od dóma  A
siróte delamo na sveti?«      A      cvetíce cvêtejo, dišíjo  A
vam ne kane iz očesa.      A      gorjé mu, kdor od dóma  A
siróte hodimo po sveti!«      A      veselo ptice žvrgolijo  A
vse ti je po volji!      A      gorjé mu, kdor od dóma  A
skrivnóstne tu v prsih imám.« »     A      tebi le, vójvoda véliki  A
óstre in meče ob dlán!« »     A      kjé nam je vójvoda?Brate  A
mesta spodita na mah!      A      tísoč za njimi se ôri  A
tvoj grob je tu vmes!      A      v krogu sred gozdne temine  A
ne delí trpljenje se.      A      slajša rádost je srcá  A
Bog sám nad nama vé, ‒      A      nékaj mi teží srcé!«   A
. / . / stran 37 . /      A      najboljše meni, kar imajo  A
napósled še Tí se!« »     A      dèkle iz nas in pobožni  A
se modra pretaka!« »     A      ker si mogočen, lehkó  A
kupo k ustnom svojim.      A      kalif nad Sofrom damaščanko  A
je pred njim odprta.      A      ne čita mi kalif korána  A
gódli bi okróg života!      A      druga péla v koči tam  A
. / . / stran 48 . /      A      bêde naše odoléti glasom  A
godejo okróg života.      A      zunaj tam kakó spet s  A
. / . / stran 50 . /      A      Kristus Šentpetru s kazalcem  A
svoje dní modri Job.      A      glej, Vzveličar se jadniku  A
spoštljivo pozdravi.      A      Kristus? ‒ popotnika še  A
človek pač nosi Jehôvo,      A      srce le Mámona moli njegôvo  A
licem mu dela se mrak ...      A      ranjencev prvih dovêde  A
Krvave zdaj nosi roké.« »     A,      kralj moj, ko smrt me  A
je držal v roki desni,      A      na listu čitali so slova  A
ponižno me je za vhod,      A      Primož Trubar se piše  A
sicer že je star, Že star,      a      dober gospodár. Bil že  A
‒ On star,      a      mlada, živa tí ‒ Takó  A
neki svéti se mu tó?      A!      ‒ kupo mi drží z rokô  A
Srcé je meni preslepíl,      A      tebi v kupo smrti vlil  A
marseillaise pev zvení,      A      z gôdboj, petjem se vrstí  A
. / . / stran 72 . /      A      sredi družbe mènih tih  A
Kolesa se vedno vrté,      A      mleti pomaga Mohorku Rejenka  A
vsprejme tá ženin naj sam,      A      vpričo neveste in svatov  A
pač ste, bogati,      A      mi smo beraški ljudjé  A
se od njega v strán.      A      mati plače, da je joj  A
se za njim ozirajo.      A      črnošolec ném in bled  A
par volóv. Zakàsnil se,      a      v pôzni, temni noči Sám  A
sejma, Pa le ní znal.      A      čudno prinesó mu vsi novíco  A
bivši prej nadzornik,      A      zdaj prior v domu tém  A
sem potno držal v desni,      A      v levici sveti rožni venec  A
obeda še šibé se mize,      A      v dvorani ní je duše žive  A
Do stropa knjig leží,      A      jaz mej vsemi ljubim Tam  A
Brat drug se že oglaša: »     A      moj folijánt je tam stari  A
prostrana me objame hladna.      A      v sredini sódov velikanskih  A
majke ‒ vêlik križ!      A      zdaj še botre ne dobíš  A
se! Jaz mu botra bom,      A      dete vzamem na svoj dom  A
pač mi grehe odpusti ...      A      ón, a ón mi oprostí, Ko  A
grehe odpusti ... A ón,      a      ón mi oprostí, Ko pride  A
vse ti Taras tvoj!      A      káka bo ‒ pokora? Poljubi  A
mečem slavnim svojim jó!      A      národ, národ moj ‒ tá  A
lice brž križe tri ‒,      A      črna pošást se ne gane  A
in góslam, kar móči mi,      A      strúna tu prva že póči  A
góslih mi skrivna moč,      A      struna za strunoj ‒ do  A
dan se je svítati jel.      A      zvesto kraj mêne koraka  A
Prikradejo dol do srcá ...      A,      mamka, ti nísi nikóli  A
Smíli Peter Kristu se,      a      nič ne zine, Pálico le  A
. / stran 110 . / »     A      ‒ à?Žvêpla malko nós  A
baklje že tù so goreče!      A      žreci nesó jih samí ‒  A
Poljublja že úde ji plamen ‒      A      ôna se samo ‒ smehljá  A
nesmrtnost je? ‒ ah!      A      káj iz prahú in pepéla  A
...      A      ôna krvníkom se sméje  A
mi je ‒ Misel Svobodna,      A      ves svet je moj zanapréj  A
Dva prva roditeljem dal,      A      v tretjem ‒ z Alenkoj  A
gôre ti jézero plava,      A      zmaj na dnu jézera spava  A
prsih jim gómbi srebrni,      A      plašči do gležnjev visé  A
tam smo poslanci domá;      A      žezlo mogočno nam tvoje  A
hrbtu pretepa nas Turek,      A      v lice nas bije ‒ graščák  A
nas, ker je ‒ pagán!      A      mi, cesaróst, smo kristjani  A
s plenom odnese peté!      A      jastrebi, car, z gnezd  A
/ . / stran 131 . / »     A      tóliko!... Prêveč bo dnes  A
hrastu ali na hruški.« »     A      tlaka v baržunu in svili  A
... «      A      kmetje v baržunu in svili  A
opévata krókar in vrán ...      A      kar se nas bílo v dolini  A
Gosposvetskem ravnem,      A      bliža se dôba ‒ duhóv  A
solnce ti sije, molčíš;      A      ko noč na tebe pade črna  A
posléj več je ne bó!« »     A      ko pólnoč kládivo odbije  A
duše nerešene spas.« »     A      ko pólnoč kládivo odbije  A
... Kresna noč!     a      Stojan nosi v žepu ‒ Káj  A
stolpu Gosposvetskem!      A      Stojan to sliši takój  A
stol mu se nékdo popél!      A      v trenutku zgine mesec  A
BRANY VDOVE ‒ domovine ...      A      kdó vam jo brani sedaj  A
polnih skled obedováli,      A      vám še ne dajo ‒ kostíj  A
Božični razsaja vihár,      A      v srcih je vroče, prevroče  A
pravi, velí: »Car daleč,      a      Bog je visôko! Odkód pomoči  A
božje ime, pa naj bó!« »     A      z vami vred tukaj prisézam  A
nas je ‒ janičarjev« ...      A      mej njimi še barón je  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA