a (1.201-1.300)

čutile naše so gorjé.	A	sedaj mrtvé na tleh ležé	A
tujcev bode prost.	A	kadar nam domóvje bode	A
krasni tu ostajam	a	v tujíno daljno se podajaš	A
Vam v rádosti véčno	a	”pamet“ naj bóde Vam gêslo	A
ves raj jim je odprt.	A	čez noč prišlà je slána	A
smehljàl se ti je sad;	a	roka te zadéla, oh	A
za dom gorélo sí.	A	mírno več ne bíje,	A
méne srce žéne tjà,	a	to molítev ní -- ne	A
svetíšče spet polnó;	a	ní bil tísti več nagón	A
razcvéta se mirnó;	a	slednjič žalostno mrjè	A
--	A	moč zvestobe ti omáhne	A
--	A	srca pa se mi studénec	A
sréčni bode cvélo.	A	védel nísem, da je to	A
srcá je skórja --	a	tvoj poglèd mi njo takój	A
mi do zdaj ni vdálo,	a	kákor v noči bi se mi	A
upajoče vso krasôto,	a	srce doživelo mi je zmóto	A
modrem zvezde so svetíle.	A	glej!Oblák temán je privozáril	A
svetla zvezda med naródi	a	glejte, že bledí ponosni	A
življenje národne mrlíče	a	večkrat glas vpijóčega	A
bratje, naše so močí	a	v boju utrdi zvesta se	A
skrivnostne ženske.	A	glej!Pri postelji stojí	A
sem neumnost storil,	a	prepôzno jo spoznám drhtèč	A
/ . / stran 211 . /	A	zadosti ní še bílo tó	A
zráku práh svetál.	A	kdó stojí mi tamkaj ném	A
Vesélo pôje dívji tr�p;	a	sám stojí na stráni p�p	A
prsi mu omáhne glava.	A	počási, glej, prikazni	A
mu líce še temnejše.	A	prikazni se množíjo bujno	A
trese doktor Mahnič;	a	prikazni rajajo po kleti	A
mi pesmi preveséle;	a	raz nébo gleda svetla	A
. / stran 161 . /	a	raz nébo gleda svetla	A
/ . / stran 162 . /	A	hvalímo zopet, mili bratje	A
stvarnikova dela čudovíta.	A	povéjte, zbrani mili bratje	A
kdor jo prvi ljubi,	a	ostáli pa za tém hitíjo	A
drvéle so vam raz jezíka.	A	prikazni, ví ste moji	A
vas predrage znance.	A	bodíte jedno ali drugo	A
ogréle so mi hladne stene.	A	prikazni skrívijo se v	A
grmélo bi v oblákih črnih.	A	napósled zakričé mi grozno	A
strašnéje se vijó prikazni.	A	takràt mi plane doktor	A
kaménu, da me bog očísti ...	A	tedàj se pokoré ljudjé	A
bom spet domače zemlje.	A	ví zlobni sátanovi bratje	A
mu gleda zmagovíto.	A	prikazni se vijó pošastno	A
...	A	devica, oh, je poleg njega	A
svetniki vstajajo mi novi ...	A	ti dèkle, krasno moje	A
stvarstvo modriján;	a	po mnógih, lepih dnêvih	A
ves národ, ves svét.	A	čujte me!Ní li to blazno	A
-	A	v mestu - hej tù je vrvénje	A
duševnih jo réšil veríg.	A	čuj me, vladar ti premodri	A
v temníco čez dvor;	a	kralj pa sedi na prestólu	A
kot vihár zabučíjo;	a	čujte, čujte jeko čudovito	A
lepše, glasnéje togúje;	a	kaj takó skrivnostno,	A
In pije slastno ...	A	kakó, da zatrepeče	A
ženi Ráhelo in Lejo,	a	z ženama divno hčerko	A
/ . / stran 188 . /	A	zaljubil se je v Dino	A
poljublja kneza močni Juda.	A	napósled govori Havila	A
napaja z vínom do večera.	A	napósled mu obljubi Dino	A
bo Jakob lepo Díno.	A	napósled spremi ga do	A
vrgel je čez ramo;	a	obleka sveti se mu v srebru	A
čede mnogo pogubili -	a	še nisi zvedel kar teží	A
se odtod še danes.“	A	vsi trije bratje obledijo	A
k meni ti ne hodi,	a	otožen pa nikar ne bodi	A
dolga leta je trpelo,	a	umreti srce ni hotelo	A
srce kdaj ljubilo,	a	sedaj je srce tvoje	A
je v njenih očéh ...	A	če me ne ljubi?Pa solnce	A
nikdar še tako gorkó ...	A	ne záse, o Marija,	A
...	A	prej, ko svit ljubezni	A
položiš - bojim se te.	A	najbolj še, ko vem, da	A
sladko pod zemljó.	A	le plakaj, temno drevje	A
življenje je glasnó;	a	naj krog mene je še bolj	A
prihodne tožne dní;	a	tebe nísem vídel več	A
daljavi hladno smrt;	a	pred menój je krasni raj	A
solzami jaz te prosim,	a	prosim te gorkó: nikar	A
srečaval pógled moj.	A	kdó bi se pač temu čudil	A
tvoja, Allah vekovečni!	A	da v slavo jaz pomorem	A
-	A	krasnejši so bleščeči	A
-	A	kedàr po sladkem maščevanji	A
Omar, je devojka lepa ...	A	v prevari umrjè ljubezen	A
/ . / stran 222 . /	A	tebe ní, mladenka mila	A
krasno zemljo nada;	a	tiho, polno jada v	A
ljubi, srečen ní -	a	pregrenko je kesanje,	A
prevèč bi želelo srcé -	a	kdor hrepení in ne upa	A
daleč bi po svetu peli ...	A	bojím se, da bi pesem	A
bi ljubico prelepo	a	kar mine, mine za vsikdár	A
pozábiš je nikdár.	A	on želí še bolj strastnó	A
svoj prih�d slaví.	A	kaj brez tebe ves ta kras	A
skalí oči ti jasne,	a	ti nočeš, da to vidim	A
misli in molči,	a	potém, ozrè se temno	A
temu čaru, ti krasoti.	A	ne mine še en teden,	A
na zemljo trepetáje.	A	ko solnca žar prisvéti	A
zlata zora se blišči	a	tam, na obáli rosni	A
zlata zora se blišči,	a	tam na obali rosni	A
pesmi otožnih zvení.	A	črno sovraštvo do ljube	A
svetá, to peče tiho	a	grozno globoko na dnu	A
kraljem ne bi menjal jaz.	A	kdó ve, če bi ona znala	A
krasnó se razcvetelo je,	a	príšel je vihár ponoči	A
jasni tvoj obràz.	A	hitro, kot je solnce vstalo	A
ledeno srce njeno.	A	poti tja do njé ne znaš	A
lepša zopet se vzbudí,	a	v srcu nikedar ne.	A
nekdanjih lepih dní ...	A	z žalostjo me polni	A
hočejo se dvigniti.	A	nebó je previsoko,	A
senčnim vso dolino,	a	tam doli si šepeče	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani