Ej, tisto zlató bi rad ímel ‒, Kaj ž njim bi počél in kakó?« »Tri bele bi kupil gradove, Dva prva roditeljem dal, A v tretjem ‒ z Alenkoj bi svojoj Po željah srcá kraljevàl ... « »Zaklád Matijažev skrbí me, Ki v ječi vzdihuje mi tam ‒ Oh, rad bi ga rešit šel v góro, Ne znam le, kód iti in kám.« Šumí jim nad glavami lipa, Presladko nje cvetje diší, Pa bratov zamišljenih tretji Ustane in dedu velí: »Pred kralja bi spečega stópil, Nikamor se ne bi ozrl, Nì v ženo, nì v zlate zaklade, Le v njega pogled bi uprl.«