nova beseda iz Slovenije

bila (501-600)


cesarstvu. In bi mu ne      bila      hvaležna? Od tistega hipa  A
izpred oči ne izgubi,      bila      sem vsa njegova, če se  A
vidiš! Potem šele bi      bila      moja sreča na tvoji strani  A
strani popolna in tvoja bi      bila      čistejša. Poskusi z očetom  A
dozdanja zveza tvoja z njo      bila      pregrešna, ker zoper mojo  A
bil! VERONIKA ki je      bila      vstala, s ponosom: Jaz  A
temveč snubljena sem      bila,      in zdaj sem po krščansko  A
ljubezni do mene mi je      bila.      ‒ In obrnila sem se k  A
Kakó bi bilo? Ko bi      bila      jaz doma ostala, nikoli  A
za ženo bil. Pri tebi      bila      bi z željami malimi presrečna  A
človek. Smejala bi se      bila      vsaki stvari, kakor sem  A
75 . / Hvaležna bi ti      bila      za mirno ljubezen in stregla  A
ljubezen in stregla bi      bila      staremu očetu, ti in jaz  A
Zavoljo ene ženske! Je li      bila      vredna te cene!Je li   A
je ravno prej pri meni      bila!     Ona je kriva vsega, ona  A
da me on ljubi. Če je      bila      ta misel greh in ljubezen  A
Beži, beži proč! Že sem      bila      upanje dobila, da me oprosté  A
še tvoje nesreče kriva      bila.     Zastonj se prosi oni mož  A
jasno dokazano, da bi      bila      prestopila božje ukaze  A
lepo godi, mož! Jaz sem      bila      v hlevu pri svinjah.Nič  A
Ali jaz to pravim, če bi      bila      politika drugačna... Pečarica  A
kakšno mater imaš. Ne bi      bila      vsaka taka, ne.Druga te  A
desetkrat ženiš. Če bi      bila      tukaj pri nas Amerika  A
Fletna krčmarica bi      bila.      Zima.   A
sram?! Oh, samo da bi      bila      že doma. Vsa proč sem  A
imamo poslance?! Če bi      bila      politika za kaj, pa ne  A
Amerika“ slišiš, kakor bi      bila      tam deveta dežela. Če  A
šla prej domov ali pa bi      bila      ostala pri teti na Velesju  A
žalostno, kakor bi se nam      bila      zgodila velika nesreča  A
lepo od mene, no. Ali bi      bila      ti kaj žalostna, reci  A
in peli. Tudi jaz sem      bila      tam, ali peti nisem mogla  A
Deset let stara ste      bila,      bele čeveljčke ste imela  A
rekla to. Ta vsota bi nam      bila      takrat pomagala. Amerikanec  A
nesrečo skrivat... To bi      bila      edina moja rešitev. Tudi  A
tem vremenu. Saj bi te      bila      lahko snaha spremila ali  A
vašem Matijcu... Da sta si      bila      dobrá... Žagar.Prazne  A
priletéla. Baš na ôknu      bila      sem cerkvenem ‒ Slušaj  A
Lahko, hčerka, bi še živa      bila,      Da v valóvje nisi mi skočíla  A
‒ »Ljubezen      bila      vsa je dota njena, Jaz  A
tehnika! Da ne bi vsaj      bila      zgrajena igra na slučajih  A
Oh, ti in svet sta      bila      mi akorda, ubrana kakor  A
od zemlje v lepi raj!      Bila      je v zlati vodi sladka  A
venčala srca oltar. Naj      bila      je prva, naj bila je zadnja  A
Naj bila je prva, naj      bila      je zadnja, na zemlji ne  A
Ni mi žal Moj vzor si      bila      ti nekdaj. Iz temnih dnevov  A
na bližnjih parobkih ‒      bila      je pozna jesen, ko zdaj  A
na zemljo, na kteri sva      bila.      Mar prideš torej na konec  A
deli te noter v oltar, ko      bila      bi kaka svetnica. In tudi  A
lepa, ljubica mladenka!      Bila      je beseda tvoja sladka  A
sladka, ah, in vendar      bila      laž je grenka. Za poglede  A
Ko zbledela si, to si      bila      priča malega božiča.   A
malega božiča. Prva ljuba      bila      črnolaska, pa - umrla  A
umrla je, druga ljuba      bila      rjavolaska, pa se z manoj  A
tvoja bradica lepà. Ko si      bila      pri koncertu, pri kadrilji  A
skrije... O, da bi ti veter      bila,      ki prežene megle črne  A
On bil je v njej in ona      bila      v njem. In angela teh  A
umrl: ker polna cerkev      bila      je duhov. Brez glav so  A
resnica, pač ljubša bi mi      bila      krasna laž. Pa saj je  A
resnica, pač boljša bi mi      bila      krasna laž! Rešitve ni  A
je v srce misel, misel      bila      žalostna: »Ni mi starišev  A
ljubljena hčerka mojà: da      bila      bi ženka mu, lepa gospa  A
ljudskih bolečin najhujša je      bila      izražena. Letela daleč  A
zginila je, ak pobrana ni      bila      ob uri pravi. Kak lepó  A
vsa je, kakršna je préd      bila.      Al vérvat′ v tebe moč  A
gróbu leži. Čedna postava      bila      ti je dana, bistri je  A
podobe rajske; vseh lepot      bila      je sonce, ki so tisti  A
turške šege in navade; ko      bila      se naučila vseh resnic  A
nje vera trden jez je      bila;      ljubezni nje ni ustavila  A
ne čakaj več, de sem      bila      rojena! Ugasni luč mi  A
narlepši iz deklic je Urška      bila.      Mnogtére device, mnogtére  A
prijetna; modrij in zvijač je      bila      vseh umetna; možake je  A
popoldan z mladenči vesele;      bila      je kraljica njih Urška  A
plesáti ni dolgo nje volja      bila.      Jih dókaj jo prosi, al  A
lahké peretnice imela,      bila      bi brez trupla okrog se  A
deklica gospa bi rada vsaka      bila.      Zakaj si bogate lotil  A
in ubožnost ste sestré,      bila      ni deklica taka za té  A
v gradu jé lepa hišna      bila,      priljudna, al zvita tičica  A
priljudna, al zvita tičica.      Bila      še ni stara dvajset let  A
v gradu velíke gostí,      bila      omožila je mlajša se hči  A
duhóv. Skríta nobena      bila      ní zvézd ti nebá poezíje  A
tujih videl hčere zale;      bila      srcá ni próstost men′  A
deklic naj ne ogleduje!      Bila      mirú sta men′ očesa tata  A
doživela; kak vere bramba je      bila      dežela, kako pri Sisku  A
bilo dekle je nizko ena,      bila      je druga njíj visoka žena  A
sem manj′ imel sestríco,      bila      je veči Veneri enaka.  A
božicam prijetne, ki bi      bila      jih oživela, hvale. Bile  A
mi je, de v svetem raji      bila      sva srečna tam brez zapopadka  A
srečna tam brez zapopadka:      bila      je preč življenja doba  A
sestra mlaji, pred vama je      bila      dni prejšnjih pratka,  A
dni prejšnjih pratka,      bila      med vama govorica sladka  A
pesmam, in skodela njega      bila      ni niž′ od skled′ce moje  A
Velika, Togenburg!      bila      je mera Velíka, Togenburg  A
mera Velíka, Togenburg!      bila      je mera trpljenja tvoj  A
tvoj′ga svéta speljala ne      bila,      goljfiva kača! Ne vedel  A
sladkega obeta; mi ne      bila      bi vera v sebe vzeta,  A
Komur je sreče dar      bila      klofuta Komur je sreče  A
klofuta Komur je sreče dar      bila      klofuta, kdor je prišel  A
od njega mi je hladilo,      bila      je lek ljubezni stari  A
njih kdo sope, ki jim      bila      je vera čez vse draga  A
pričujoče ure teže bi ne      bila      let poznih glava siva  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA