bil (1.001-1.100)

se prisrčno, čeprav je	bil	moj ubogi oče nevarno	A
poznate še od takrat, ko sem	bil	pastir...Mnogo sem dosegel	A
prosim te?! Metka. Kje si	bil?	Matijče. Saj veš, na	A
razburjeno. Jaz vem, kje si	bil.	Pri Zakrajškovih si bil	A
bil. Pri Zakrajškovih si	bil.	Imajo tam mladega dekleta	A
vse v rokah! Neumen bi	bil.	A zdaj me pusti. Metka	A
ženici. Žagar. Saj bi	bil	skoro ostal, ampak jaz	A
Prazne besede. Ne bi jo	bil	pustil, prosim vas! Denarja	A
potrebovali, takšnih, ko je	bil	tisti Amerikanec iz Kočevskega	A
imaš, hehe! Jaz ne bi	bil	rad med njimi.Zdi se mi	A
doma, pokora lena. Bi	bil	tudi lahko odšel.Tvoja	A
o Stanku vest letí: Da	bil	bi, prê, pokojnik sloveči	A
In meni se zdi kot bi	bil	pred menój: Ves, kakor	A
Vas gledati ne smé.« »	Bil	nisem Tebi mar nekdàj	A
nekdàj ‒ Pokáj bi svat	bil	Tvoj sedáj!« Še én pogled	A
»Pobêri se!« Ostavil	bil	sem grad ‒ In tisto noč	A
Zamišljen v resníci	bil	sám je Gospód, V tlà gledal	A
Peter bi zdavnaj že rad	bil	golčal, Z velikoj težavoj	A
velikoj težavoj je tih	bil	in molčal (Ker, kdor veliko	A
ukánil, Dosléj se še ní	bil	nikól upijanil, No pošten	A
drugemu deje vojaku: »	Bil	bôrec si hraber vsegdár	A
domovini vam nékdaj razpél	Bil	vražje je svoje mréže	A
je Svetih Písem; Pečí	bil	sem kúrit dal ž njimi	A
In gréh, ki učinil ga	bil	je, gréh ‒ Spokorniku	A
ga je zbrísal ... « Joj!	bil	vam prepír in spor je	A
črna prst. Tvoj mož	bil	sicer že je star, Že star	A
star, a dober gospodár.	Bil	že je kratkoviden, res	A
mi medú.« »Prišèl je	bil	sosédov sin, Prinesel	A
tam; Saj v Kani počastil	bil	svatbo Nekdaj še Vzvelíčar	A
stran 85 . / Mejník Sejm	bil	je živ.Prodal i ón je	A
straši Ob cesti téj.« Pa	bil	je Martin svoje dni voják	A
Vzel sem mej svojoj	bil	in tvojoj lastjo Mejník	A
rami Mejník nosèč! Pa	bil	je Martin svoje dni voják	A
dolgih! Dan jesenski	bil	je topel, krasen, Ko priromam	A
sem storila.« »Prišel	bil	k nam je mlad kobzár,	A
ji krasno lice: Odnesel	bil	Attilov je ogledúh Poslednji	A
ali mar še sanjam? Ní	bil	to potres pod menój?«	A
čaróvni? Ali pa si bržčas	bil	na lovu, Tam nastréljal	A
vójvode Arpáda. ‒ Hej, to	bil	je zopet vaš dan, godci	A
črnih, Da bi s sókom Savo	bil	prečaral: Pač pa bil sem	A
Savo bil prečaral: Pač pa	bil	sem v istini na lovu!	A
strmiš v neznanca, ki	bil	ti je dogo nezvest, in	A
jaz, kot ne bi nikdar	bil.	Ta rod, ki v svoji dobi	A
In ko bi nežen deček	bil	in ne bridko izkušen mož	A
srečnejši s teboj, kot	bil	sem nekoč v druščini hrumeči	A
glej, tebe sem imel, ko	bil	sem svetu celemu sirota	A
ministrski predsednik	bil	je Giskra. Dobrot sem	A
Confiteor! Drzan sem	bil	na sveti, podoba izgubljenega	A
duši vneti, in jaz, jaz	bil	sem mahoma pijan kot detece	A
postelji zares sem čul. In	bil	je najin govor dolg, premislek	A
njemu duri. »Čigav je	bil	ta grozni vzklik, kdo	A
želela od nekdaj ‒ naj	bil	bi moj drug; naj njega	A
zgodovina kratkega spomina, »	bil	je nekdaj ‒ ni ga več	A
Hvalim naj usodo, da	bil	sem srečen enkrat vsaj	A
betežni starec! Vsekdar si	bil	prijatelj dobrih vin	A
ozdravil boli mi. Spet	bil	sem tvoj otrok, priroda	A
/ Podlesek si moder	bil	za svet; klijoč iz mrtvih	A
kopita grmela. O, to je	bil	praznik častit in slovesen	A
neizraznim mučna bi uganka	bil	dušam podlim in zalaznim	A
kes V življenju sem te	bil	nekoč z osornim govorom	A
vendar dosti jasno, da »	bil	je literat.«	A
Kadar mini pokop, kaj	bil	sem ‒ eden stavek zapišite	A
nekako tesnobo, a srčno	bil	zmogel sem dušni razdvoj	A
skrivnostno-grozen sen, da	bil	sem daleč nekam od reke	A
znal? Od samih črk bi	bil	kmalu omamljen. Po zemlji	A
ne verjamem, da ti bi	bil	tu zadovoljen na samem	A
obrazov. Pred leti sem	bil	še dokaj drugačen, resnice	A
komarim vse žive dni. Kdo	bil	je kriv?Ne jaz in ne ona	A
dni? Pred Bogom sem	bil	preponosen, a preponižen	A
družbe sram? Ljudem sem	bil	odkritosrčen preveč, premalo	A
da ni sam nič boljši	bil.	Saj je proč V kakem	A
stran 45 . \/ Sem fantič	bil	mlad Sem fantič bil	A
bil mlad Sem fantič	bil	mlad in hodil sem rad	A
manoj sprla je; sit sem	bil	do grla je. Tretja moja	A
strasten, vroč objem. On	bil	je v njej in ona bila	A
o starka ljuba, tam bi	bil	najraje! Zastonj Res	A
stran 136 . \/ Zakaj sem	bil	v kapiteljnu Zakaj	A
kapiteljnu Zakaj sem	bil	v kapiteljnu, zakaj!...	A
rosni maj. Zakaj sem	bil	v kapiteljnu, zakaj!...	A
»Poljubček, kajne, bi	bil	iz njenih ust sladak,	A
kajne, poljubček, to bi	bil	krasan?« Slovo I	A
zaman... Spomini I To	bil	je čas prerójene nature	A
oranju peto bi kolo ne	bil;	še kako smešno bi uganil	A
zanikovanje, in pokoj moje duše	bil	je proč. »Saj te ne ljubi	A
Adrija, jaz v nedrija sem	bil	zamaknjen takrat mehko	A
angel čisti. No to ni	bil	noben krilatec božji,	A
noben krilatec božji, a	bil	je moj vodnik, sodnik	A
si v podobi megloviti	bil	Izraelcem verni kažipot	A
več kot ene smrti. Prej	bil	podoben barki sem potrti	A
kedo je to? Četrti	bil	sem jaz, ki sem prijel	A
sile. Kako bi rad že	bil	vesel in delal kot drugi	A
če kegljam, bi oskuben	bil,	da bi še hlače izgubil	A
pijem, če ne bi zaljubljen	bil,	ej, to bi se šele zaljubil	A
snubi; iz srca bi rad	bil	zakonski ti mož, a kaj	A
enem kopiti, odkar je	bil	rojen, in šival tako do	A
stran 237 . \/ Zastonj je	bil	vendar napor in ves trud	A
to snov za ep? Si li	bil	takó prej, Anton, slep	A
treši gróm; prost, ko je	bil	očakov, naprej naj bo	A
bistri je um ti z bogastvam	bil	dan; boljga srcá ni imela	A
si za srečo človeštva	bil	vžgan! Kratko sijale so	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani